Vrhovni državni tožilec Andrej Polak je potrdil, da se je pritožil na Višje sodišče v Ljubljani zoper odločitev zunajobravnavnega senata ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je zavrnil zahtevo tožilstva za preiskavo proti Mitji Ribičiču.
Senat je zavrnil zahtevo za uvedbo kazenske preiskave zoper nekdanjega pomočnika načelnika komunistične tajne policije OZNA zaradi kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo, ki naj bi ga storil z ukazom o poboju 217 pripornikov po uradnem koncu druge svetovne vojne 9. maja 1945 in v letu 1946.
Kamen spotike naj bi bila vprašanja, na katera naj bi po predlogu tožilstva odgovorili zgodovinarji, kot na primer, ali zapis Ribičičevega imena nujno pomeni, da je pri odločanju o usmrtitvi aretiranih sodeloval tudi obdolženec in kakšna je bila njegova vloga pri tej odločitvi pri vsaki posamezni konkretni osebi.
Po navedbah Ribičičevega zagovornika Petra Čeferina je sodni senat zahtevo zavrnil, ker ni podan utemeljen sum, da je obdolženec izvršil očitano mu kaznivo dejanje. Kot si razlaga sklep senata, "posredno sam vrhovni državni tožilec priznava, da v tej kazenski zadevi nima zadosti dokazov za utemeljenost suma, da bi prav Mitja Ribičič izvršil očitana mu kazniva dejanja".
Vrhovni tožilec Polak zavrnil trditev Ribičičeva odvetnika, da naj bi tudi sam kot tožilec priznal šibkost dokazov o kaznivem dejanju hudodelstva, ki naj bi ga storil Mitja Ribičič z ukazi o poboju pripornikov po 9. maju 1945 in v letu 1946.
Rok, v katerem naj bi Višje sodišče v Ljubljani odločilo o pritožbi vrhovnega državnega tožilca, je 48 ur. Ta rok je veljal tudi za zunajobravnavni senat, ki pa tega določila ni upošteval in je za odločitev "zaradi zahtevnosti primera" potreboval več tednov.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.