S t. i. sistemskim oz. vsebinskim zakonom namerava vlada izvršiti odločbo ustavnega sodišča o izbrisanih, za nazaj popraviti krivice zaradi izgube statusa ter odpraviti nezakonita stanja, do katerih je prišlo leta 1992, ko so upravni organi tiste dotedanje prebivalce, ki niso pridobili statusa tujca oz. slovenskega državljanstva, "izbrisali" iz registra stalnega prebivalstva.
Izpolnitev odločbe ustavnega sodišča, elementarnih človekovih pravic in spoštovanje osnovnih načel pravne države, so nujnost ureditve omenjenega vprašanja izpostavile koalicijske ZLSD, LDS in DeSUS. Opozicijske NSi, SDS in SNS nasprotujejo zakonu, saj bo podlaga za milijardne odškodnine "špekulantom" razvrednotenje osamosvojitve.
V imenu predlagateljice zakona je notranji minister Rado Bohinc uvodoma poudaril, da je vlada omenjeno področje, o katerem govori aprila letos sprejeta odločba ustavnega sodišča, trdno odločena dokončno urediti na pravno korekten način, in sicer z dvema zakonoma. Z obravnavanim zakonom, o katerem bo državni zbor drevi odločal, ali je sploh primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo, ter zakonom o izvršitvi 8. točke ustavne odločbe, ki ga bodo poslanke in poslanci v sredo sprejemali po skrajšanem postopku.
S sprejetjem teh dveh zakonov bodo posameznikom, ki so utrpeli krivice zaradi izgube statusa stalnega bivališča, odpravljene, je še dejal notranji minister. Po drugi strani pa bo vlada izvršila in vzpostavila pogoj za izvršitev odločbe ustavnega sodišča in s tem uveljavila načelo pravne države. Z zakonom bodo vzpostavili pravne podlage za pridobitev statusa stalnega bivanja za vse tiste, ki teh možnosti še niso izkoristili, pa tudi za njihove mladoletne otroke. Zakon določa tudi pogoje in postopek izdaje ugotovitvenih odločb o stalnem prebivanju za tiste, ki so pridobili dovoljenje za stalno prebivanje na podlagi olajšav, ter za tiste, ki so kasneje pridobili državljanstvo. V vseh teh primerih zakon predvideva učinek odločbe, izdane za nazaj, kar izrecno določa odločba ustavnega sodišča. Poleg tega snovalci zakona sledijo odločbi ustavnega sodišča na način, da določajo kriterije za določitev upravičene odsotnosti iz države, in sicer sledijo pravilu o enem letu kot upravičeni odsotnosti, določajo pa tudi nekatere izjeme od dopustne odsotnosti.
Sicer pa je še zagotovil, da zakon sam po sebi ne povzroča neposrednih finančnih posledic, razen tistih, ki so vezani na izdajo odločb oziroma na organizacijsko logistična vprašanja. Finančne posledice pa lahko nastopijo zaradi zahtevkov za odškodnine. Ministrstvo za notranje zadeve je doslej sprejelo sedem odškodninskih zahtevkov, o čemer pa sodišča še niso odločala. "Vsake špekulacije, ugibanja o tem, kolikšne bodo te odškodnine, kaj bo utrpela država, za enkrat nimajo resnih strokovnih podlag. Samo zaradi sprejema tega zakona odškodninskih zahtevkov ne bo ne več ne manj, saj je pravna podlaga za njihovo vložitev že v odločbi ustavnega sodišča, zato je tudi nesmiselna in brez ustreznih strokovnih podlag tudi ponudba o tovrstnih poravnavah," je še dejal.
Nasprotovanje opozicije
Opozicijske SDS, NSi in SNS predlaganemu zakonu nasprotujejo in menijo, da ni primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo, zato bodo zanesljivo glasovali za zaustavitev zakonodajnega postopka. Koalicijske LDS, ZLSD, SLS in DeSUS ter opozicijska SMS pa so nasprotno mnenja, da je treba omenjeno vprašanje urediti in spoštovati odločbo ustavnega sodišča, zato bodo podprli nadaljnjo obravnavo zakonskega predloga.
Majda Zupan je v imenu poslanske skupine NSi opozorila na nesorazmerno finančno breme za davkoplačevalce kot posledico zakona. Pri tem se je sklicevala na ocene neimenovanih "strokovnjakov", da lahko odškodninske tožbe pobudnikov ustavne presoje dosežejo tudi znesek 600 milijard tolarjev, "kar pomeni, da bi v primeru dobljenih tožb vsak Slovenec moral plačati 300.000 tolarjev". Poleg tega je prepričana, da z omenjenim vprašanjem, ki zadeva vse državljanke in državljane, "ne bi smeli hiteti in da bi tudi referendum, kot oblika neposredne demokracije v tem primeru lahko bil jeziček, ki bi nagnil tehtnico v pravo smer, k pravi odločitvi".
Tudi njen opozicijski kolega Rudolf Petan je v imenu poslanske skupine SDS menil, da gre za edinstven zakon, ker rešuje zadeve za nazaj oz. retroaktivno. Poleg tega zakon sploh nima poslovniške možnosti za obravnavo, ker predlagatelj ni predvidel finančnih posledic. Ob tem se opozicijski SDS postavljajo nekatera vprašanja glede enakosti pred zakonom slovenskih državljanov s t.i. izbrisanimi. Zato meni, da je početje vlade "neresno, neodgovorno, nestrokovno, nepošteno ter norčevanje iz državljanov in države". Sašo Peče (SNS) pa je v čustvenem govoru med drugim predlagateljem zakona in koalicijskim strankam očital zagovarjanje ozkih političnih interesov, velikodušnost do "špekulantov", ki jih bo država finančno "nagradila", spreminjanje osamosvojitve ter razvrednotenje temeljev osamosvojitve. Ob tem pa je tudi spomnil na tistih 16 zakonov, ki bi jih morali že zdavnaj uskladiti z odločbami ustavnega sodišča, pa vlada tega še vedno ni storila.
Miran Potrč pa, kot je dejal, ZLSD nasprotno pričakuje, da bo rešitev tega vprašanja utrdila državo kot demokratično skupnost in prispevala k strpnosti in sožitju vseh njenih prebivalcev. Izvedba odločbe ustavnega sodišča je stvar odgovornosti državnih organov in pravne države, spodbujanje k nestrpnosti in sovraštvu pa nikjer v sodobni Evropi ni več sprejemljiva usmeritev, je še povedal koalicijski poslanec. Ob tem je spomnil na dolgotrajnost reševanja omenjenega vprašanja in na zadnjo odločbo ustavnega sodišča, da je treba storjeno krivico tem ljudem popraviti z dnem izbrisa. Kljub obljubam takratne vlade, da se položaj tistih prebivalcev Slovenije, ki za državljanstvo ne bodo zaprosili in se ne bodo izselili, ne bo spremenil, pa so bili ti pripadniki drugih narodov nekdanje SFRJ po 26. februarju 1992 brez vsakih obvestil in upravnih odločb izbrisani iz evidence stalnega bivališča, je še spomnil Potrč.
Tudi Irma Pavlinič Krebs (LDS) je opozorila, da gre v prvi vrsti za uveljavitev načel pravne države in spoštovanje človekovih pravic. Da bodo zakon podprli, pa sta v imenu poslanskih skupin DeSUS, SLS in SMS napovedali še Vojko Čeligoj, Jurij Malovrh in Igor Štemberger.
V nadaljevanju se je o omenjenem vprašanju razvila polemična razprava, zlasti glede statusa oficirjev nekdanje JLA. Začel jo je Janez Janša (SDS), ki je (ironično) namignil, da je "strašno ganjen nad zavzemanjem za človekove pravice, še posebej, ko gre za politični interes, in težko skriva solze". Ne gre za načela in za popravo krivic, temveč gre po njegovem mnenju "za politično in ideološko zavezništvo prijateljev ali pa somišljenikov iz časov slovenskega osamosvajanja, oziroma bolje rečeno, iz obdobja nasprotovanja slovenskemu osamosvajanju".
