Od varovanja žuželk do dela v strežbi: priložnosti sezonskega dela

Poletje za številna podjetja pomeni vrhunec sezone, hkrati pa prinaša tudi vsakoletni izziv, kako pravočasno zagotoviti dovolj delovne sile. Zato se delodajalci večinoma obračajo na dijake in študente. To je za njih odlična priložnost, saj prav v tem času pride prav kakšna dodatna pomoč, pravi Andreja Šobar, vodja marketinga na najbolj priljubljenem slovenskem zaposlitvenem portalu Moje Delo: "Sezonsko delo je pogosto prvi stik z delovnim okoljem, priložnost za pridobivanje izkušenj, razvijanje delovnih navad in dodatni zaslužek." Brezposelnim in starejšim pa se po njenih besedah odpirajo priložnosti predvsem v panogah, kjer delodajalci težje zapolnijo prosta delovna mesta.

Potrebe delodajalcev so tudi letos največje v gostinstvu, turizmu in hotelirstvu, kjer se poleti zaradi glavne sezone močno poveča povpraševanje po kadrih, predvsem po natakarjih in kuharjih, pa tudi čistilkah in ostalih poklicih v okviru turizma, še navaja sogovornica.

Zaradi pomanjkanja kandidatov pa se delodajalci vse bolj prilagajajo, pravi strokovna direktorica e-Študentskega servisa Vesna M. Zupančič. Da bi privabili delavce, poleg višjih urnih postavk izpostavljajo fleksibilen urnik, malico, brezplačno parkirišče, mentorstvo, kakovostno uvajanje, možnost dolgoročnega sodelovanja, možnost kasnejše zaposlitve in prijetno delovno okolje, našteje. Šobarjeva pa navaja, da pogosto ponujajo tudi nastanitev, prehrano ali različne nagrade za uspešnost. "Kjer narava dela to omogoča, sta fleksibilen delovni čas in možnost dela od doma postala skoraj standard, kandidati pa pričakujejo tudi več razumevanja za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja," še dodaja.

Trenutno v Postojnski jami čez poletje iščejo natakarja. "Res je, da so potrebe največje takrat, ko je gostov največ, torej v višku turistične sezone, torej je del zaposlitev sezonske narave. Še posebej pri študentih, dijakih in pogodbenih delavcih," odgovarja Katja Dolenc Batagelj.

Starost pri njih ni pomembna, še poudarjajo v Postojnski jami, saj dajejo prednost "sposobnostim in želji po delu in še posebej si želimo sodelavcev, ki imajo radi ljudi in turizem ter so primerno komunikativni".

V DM-u pa priložnost za pridobivanje prvih delovnih izkušenj čez poletje ponujajo predvsem dijakom in študentom. "Mladim želimo omogočiti razvoj delovnih navad, pridobivanje novih znanj in dragocene izkušnje v delovnem okolju. Študentsko delo ponujamo na različnih področjih poslovanja, predvsem v naših prodajalnah in logistiki, občasno pa tudi na drugih oddelkih, skladno z aktualnimi potrebami podjetja," so zapisali.

Spodbudno pa na Zavodu RS za zaposlovanje navajajo, da zaradi pomanjkanja delovne sile v številnih dejavnostih delodajalci vse bolj prepoznavajo tudi pomen starejših delavcev. "Njihove delovne izkušnje, strokovno znanje in mentorska vloga predstavljajo pomembno dodano vrednost, zato si številni delodajalci prizadevajo starejše zaposlene ohraniti v delovnem okolju čim dlje," so zapisali.

Sezonsko delo je torej za mlade dobra priložnost za zaslužek, pridobivanje izkušenj in razvoj novih znanj. "Za številne dijake je poletje sploh prvi stik s trgom dela. Zato iščejo predvsem dela, pri katerih predhodne izkušnje niso potrebne, kjer jih delodajalec uvede v delo in kjer lahko v nekaj tednih pridobijo prve delovne izkušnje ter zaslužijo za vozniški izpit, počitnice ali druge večje nakupe," pojasnjuje Vesna M. Zupančič. Pri študentih je nekoliko drugače. Zelo se pozna premik k bolj strokovnim delom, kot so računalništvo, programiranje, digitalni marketing, administracija, pomoč uporabnikom, zdravstvo, kemija, farmacija, projektiranje, še dodaja sogovornica.

Zelo pomembno je tudi, kdo je delodajalec in kakšen je njegov ugled oz. znamka delodajalca, še pravi Zupančičeva. Mladi zato vse bolj izbirajo delodajalce, pri katerih vidijo možnost učenja, dobrih odnosov in kasnejše zaposlitve.

Po raziskavi e-Študentskega servisa iz letošnjega leta 70,4 odstotka mladih študentsko delo opravlja zaradi pridobivanja izkušenj, 70,6 odstotka pa zato, da si lahko privoščijo nekaj več.

Kakšne so možnosti za sezonske delavce v nadaljevanju? Študentsko delo je pogosto prvi korak do redne zaposlitve, pravi Zupančičeva. "Kar 62 odstotkov mladih se po zaključku šolanja zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo, več kot 90 odstotkov pa jih takoj preide na trg dela brez vmesne brezposelnosti," navaja podatke.

"Velikokrat se zgodi, da najboljše po koncu sezone povabimo, da se nam pridružijo kot stalni člani ekipe in jih zaposlimo za nedoločen čas. Dejstvo je tudi, da se sezone podaljšujejo in je zato še posebej težka situacija, deloma v septembru in oktobru, ko dijaki in študenti pričnejo s svojimi obveznostimi, ostalega prostega kadra na trgu pa enostavno ni več," nam pove Katja Dolenc Batagelj iz Postojnske jame.

Za delodajalce je to priložnost, da mlade spoznajo v realnem delovnem okolju, meni Zupančičeva. Medtem pa je za mlade to priložnost, da tudi sami preizkusijo delodajalca, ekipo, način dela in ugotovijo, ali jih določeno področje sploh zanima. "Glede na vedno večji kadrovski manko na trgu dela (in razmere se vsako leto z upokojevanjem vedno večjih generacij in prihodom manjših na trg dela samo še slabšajo...) delodajalci vedno bolj prepoznajo študentsko delo kot enega ključnih kanalov za dolgoročno zagotavljanje novih sodelavcev tudi po zaključku šolanja (redno zaposlovanje mladih)," spodbudno pove.

Medtem pa je cilj poletnega dela pri dijakih za razliko od študentov pogosto drugačen. "Njim poletno delo predstavlja predvsem pridobivanje prvih delovnih navad, odgovornosti in samozavesti. Mnogi se nato med šolskim letom k istemu delodajalcu vračajo ob koncih tedna ali med naslednjimi počitnicami," še pojasnjuje direktorica e-Študentskega servisa.

"Poveča se tudi povpraševanje po animaciji, učenju plavanja, prodaji sladoleda, vstopnic in počitniškem varstvu otrok. Ostala strokovna dela pa so ponujena v podobnem obsegu kot tudi sicer prek leta," še pravi Zupančičeva. Temu pritrjujejo tudi na portalu Moje Delo in dodajajo, da se med zaželenimi deli pojavlja tudi nabiranje sadja.

Vse več je tudi ponudbe del, kot so ustvarjanje vsebin za TikTok in Instagram, pomoč pri digitalnem marketingu, promocija mobilnih aplikacij prek družbenih omrežij, sodelovanje pri treniranju glasovnih modelov z branjem ukazov, vodenje funkcionalnih vadb, delo vodnikov pri soteskanju, delo z mednarodnimi gosti, poučevanje plavanja in športni treningi za otroke. "Pri teh delih so mladim v prednosti digitalna pismenost, znanje jezikov, komunikativnost in samozavest," pojasnjuje.

Ob klasičnih sezonskih delih se med študentskimi deli znajdejo tudi precej nenavadna opravila. To potrjuje tudi anketa Mladi in trg dela 2026, v kateri je sodelovalo 5.780 dijakov in študentov. Med najbolj zanimivimi izkušnjami so sodelujoči navedli snemanje bypass operacije srca za društvo kardiologov, snemanje glasovnih ukazov za učenje modelov umetne inteligence, štetje potnikov na avtobusih, delo z deževniki in čebelami ter testiranje kakovosti zraka za okoljsko agencijo. Nekateri so delali kot receptorji v koruznem labirintu, drugi so strigli ljudi na avtobusu, varovali žuželke, odstranjevali invazivne rastline ali testirali čokoladno mleko. Med bolj nenavadnimi nalogami so omenili tudi pobiranje žab s cest med njihovo selitvijo, čiščenje letal, vezanje bark v marini ter vsakodnevno uničevanje približno 240 jajc.

Manj priljubljena sezonska dela so tudi takšna, kjer delavci delajo za vikende, izmenska dela ter delo v času glavne dopustniške sezone, navajajo na portalu Moje Delo.

In česa si želijo mladi? Kot pojasnjuje Zupančičeva, mladi ne marajo nejasnih urnikov, slabe komunikacije, počasne komunikacije in tako imenovanega "ghostanja" s strani delodajalcev. Prav tako jim ni všeč prenizka postavka ali premalo jasen dogovor o nalogah.

Delati pa si želijo tam, kjer čutijo, da lahko prispevajo, se počutijo sprejete, kjer se jih mentorira in vključuje v procese v podjetju ter se jim ponuja možnost za učenje, napredovanje ter za kasnejšo redno zaposlitev po končani šoli.