Poletna vročina ne prizanaša cestam: od kod kolesnice in razpoke?

Asfalt je temperaturno občutljiv material, zato visoke temperature vplivajo na njegove mehanske lastnosti, pojasnjuje dr. Lidija Ržek z Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG). Na obstojnost vozišča poleg temperature pomembno vplivajo tudi sestava in lastnosti asfaltne zmesi, prometne obremenitve ter vse bolj izraziti vplivi podnebnih sprememb.

Asfalt je namreč sestavljen iz kamnitega agregata in bitumenskega veziva, ki deluje kot "lepilo" med zrni mineralnega materiala. Pri visokih poletnih temperaturah pa bitumen, katerega lastnosti se spreminjajo s temperaturo, postane mehkejši, zaradi česar se asfaltna plast pod težkimi prometnimi obremenitvami lažje deformira.

Sicer so sodobne asfaltne zmesi zasnovane tako, da prenesejo tako zimski mraz kot poletno vročino, a vse pogostejši vročinski valovi predstavljajo velik izziv.

Visoke temperature najbolj vplivajo na nastanek kolesnic – vzdolžnih deformacij na vozišču v smeri vožnje, ki nastajajo predvsem zaradi ponavljajočih se obremenitev težkih tovornih vozil. V vročini se bitumensko vezivo v asfaltu zmehča, zato se vozišče hitreje trajno deformira.

K nastanku kolesnic lahko prispevajo tudi neustrezno načrtovana voziščna konstrukcija, neustrezno izbrana asfaltna zmes, staranje materialov ali preobremenjen promet. Kolesnice niso le estetska pomanjkljivost. Ob močnem dežju se v njih zadržuje voda, kar povečuje nevarnost akvaplaninga in zmanjšuje prometno varnost.

V ZAG s terenskimi meritvami in laboratorijskimi preskusi spremljajo obnašanje asfaltnih zmesi ter preverjajo njihovo odpornost na obremenitve in visoke temperature.

Nove asfaltne zmesi bodo bolje prenašale visoke temperature, večje obremenitve in hkrati imele manjši vpliv na okolje. Izmed obetavnih rešitev so najbolj izpostavljena izboljšana bitumenska veziva, modificirana s polimeri ali drugimi dodatki, optimizirane sestave asfaltnih zmesi ter uporaba recikliranih materialov, ki ob ustrezni kakovosti prispevajo h krožnemu gospodarstvu.

Na ZAG-u razvijajo in preizkušajo nove materiale z naprednimi laboratorijskimi metodami ter sodelujejo pri uvajanju inovacij v prakso, saj bodo prav kakovostni materiali ključni za gradnjo cest, ki bodo kos vse bolj zahtevnim podnebnim razmeram.

Ob tem na ZAG opozarjajo, da asfaltne ceste ali dvorišča ne moremo zaščititi ali ohlajati. V tujini so sicer poskusili z različnimi ukrepi, ki pa se niso izkazali za najbolj učinkovite. Občasno hlajenje z vodo, svetlejši oziroma reflektivni premazi in posipanje so nekateri izmed ukrepov, ki začasno sicer zmanjšajo segrevanje površine, vendar imajo omejen učinek in jih je težko dolgoročno izvajati. Najbolj učinkovito je senčenje z drevesi in izbira asfaltne zmesi z večjo temperaturno odpornostjo.