Poletni udar na slovenskih avtocestah: zastojev bo še več

Na odseku štajerske avtoceste med Dramljami in Slovenskimi Konjicami, ki ga dnevno prevozi okoli 40 tisoč vozil, od začetka aprila poteka celostna prenova. "Govorimo o šestih kilometrih obnove vozišča, prenovi elektrostrojne opreme, dodatnem odstavnem pasu na odseku, kjer ga ni, takoj za predorom," pravi vodja Službe za upravljanje prometa in prometne varnosti na Darsu Zvonko Zavasnik.

Prenova, ki bo potekala dve gradbeni sezoni, že zdaj marsikateremu vozniku, predvsem domačinom, povzroča številne preglavice. "Iz mojih izkušenj, recimo ko se peljem po avtocesti za Celje. Predvčerajšnjim je bila kolona. Ura je bila deset čez štiri, kolona skoraj do Celja. V glavnem, totalna katastrofa," pripoveduje Ivo Supovec. "Trenutno stanje je, da je več kolon, tudi tovornjaki stojijo, gužva je. Sam sem bil od 20 minut do pol ure v koloni. Lahko pa še veliko dlje," potrdi tudi Drameljčan Denis Mulej. Najdaljša kolona, ki je segala do priključka Rogoza, je bila denimo dolga 30 kilometrov. 

Kar se tiče pretočnosti, najhujše šele prihaja. Od konca junija bosta namreč zaradi del v predorih odprta zgolj po en vozni pas v smeri Maribora in en proti Ljubljani. To pomeni, da bo polovica avtoceste 90 dni zaprta. "Ko bo poletje, bo kaos," pravi Supovec. "Poznalo se bo. Včasih vidim, da so že zdaj kamioni tudi do Celja," se strinja Bojan Štemberger iz Dramelj. 

Ko so na avtocesti odprti trije vozni pasovi in ko na Darsu zaporo po potrebi zamenjujejo. "Pred začetkom smo promet zelo analizirali in nekako so ti poletni meseci, kljub temu da je morda več prometa, pa ni tako izrazitih konic. Zato je v bistvu tudi predlog izdelovalca prometne študije bil, da začnemo z deli v tem terminu," razlaga Zavasnik. Na gradbišču približno 80 delavcev trenutno dela od jutra do večera, ko bo stekla obnova v predoru, pa bodo dela potekala 24 ur. Do zamud pri zaključevanju druge faze naj tako ne bi prihajalo.

Območja gradbišč so lahko precej nevarna, zato policisti pozivajo k previdnosti

"Ti odseki pred samimi delovišči so v bistvu še veliko bolj kritični kot samo delovišče, ker na teh odsekih lahko pride do naletov vozil in v preteklosti smo že obravnavali tudi prometne nesreče s hujšimi posledicami, tudi s smrtnim izidom," opozarja Robert Vehovec iz sektorja prometne policije Generalne policijske uprave. Ta območja zato policisti nadzorujejo tudi z dodatnimi patruljami, redno pa jih je na slovenskih avtocestah povprečno med 12 in 14. "Praviloma načrtujemo delo policijskih patrulj z motornimi kolesi v poletnem času, to pomeni, da so policisti še toliko bolj mobilni, da lahko hitreje pridejo na kraj, kjer je potrebno njihovo posredovanje," dodaja Vehovec.

Na štajerski avtocesti se je od začetka zapore zgodilo šest manjših prometnih nesreč. Najhujšo težavo so delavcem povzročili tovornjaki, ki so po levem pasu zapeljali v zaporo. "Težava pa je ta, da je levi pas ožji, in ravno ta teden smo imeli, lahko rečem, največji zaplet na tem odseku, ko je tovorno vozilo zapeljalo v levi ozek pas in nam je podrlo približno 150 metrov ograje v sami zapori," opisuje Zavasnik.

Pa bi tovorni promet lahko preusmerili drugam?

"Tudi če bi ga hoteli spraviti na železnice, je to nemogoče. Kot primer: na Brezovici je vsak dan 11.000 tovornjakov, in to je nemogoče, tudi če bi ga hoteli prepeljati na kakšen drug prometni režim," odgovarja Zavasnik. 

Poleti se bodo dela sicer nadaljevala še na dolenjski avtocesti med Trebnjem vzhod in Bičem, na primorski avtocesti na odseku Črni Kal - Kozina, na hitri cesti čez Rebrnice ter pri novem priključku Log Dragomer. 

 Voznikom zato policisti še svetujejo: "Da načrtujejo svojo pot, da se mogoče izogibajo teh odsekov, če je to možno, če pa ne, pa ne preostane drugega, kot da je potrebna velika mera potrpežljivosti in predvsem da vozijo zmerno, da skušajo vzdrževati enakomeren prometni tok," svetuje Vehovec. Torej, da ne zavirajo in pospešujejo in na ta način pripomorejo k bolj tekočemu prometu.

V načrtu gradnja tretjega prometnega pasu, ki pa se zna zavleči

Eden izmed bolj obremenjenih odsekov je med Domžalami in Ljubljano. Zato je v načrtu gradnja tretjega prometnega pasu, ki pa se zna zdaj zavleči. Državna revizijska komisija je namreč odkrila napako v ponudbenem predračunu. Gre za skoraj sto milijonov vreden projekt.  

Vsak dan znova se na avtocesti med Domžalami in Ljubljano vije kolona vozil. Avtomobili in tovornjaki delajo gnečo, ki pa jezi predvsem tiste na poti v službo ali iz nje. Dars naj bi gnečo na cesti odpravil s tretjim prometnim pasom. Ta naj bi stekel na avtocesti od Domžal do Ljubljane - Zadobrova, dela pa naj bi potekala še na cesti Ljubljana Šentjakob in Ljubljana Sneberje.

Dars je za ureditev odseka štajerske avtoceste prejel tri ponudbe. Najcenejšo sta pripravila novomeški CGP in murskosoboški Pomgrad, in sicer za skoraj 81 milijonov evrov brez DDV. Podjetje Mapri Proasfalt iz Ljubljane bi tretji pas zgradilo za dobrih 84 milijonov evrov, Gorenjska gradbena družba pa za skoraj 100 milijonov evrov brez DDV. A pri ponudbi se je zalomilo. Državna revizijska komisija je namreč v postopku pravnega varstva ugotovila, da je v predračunu prišlo do računske napake. Naročnik, to je Dars, je kljub napaki v ponudbenem predračunu izbranemu ponudniku, torej Pomgradu Murska Sobota in CGP-ju Novo mesto, oddal javno naročilo. Na to se je odzvalo podjetje Mapri Proasfalt, ki je vložilo zahtevek za revizijo, Državna revizijska komisija pa je temu ugodila in razveljavila Darsovo javno naročilo izbranemu ponudniku. Za Dnevnik so na Darsu napovedali, da postopka javnega naročila ne bodo ponovili, bodo pa CGP in Pomgrad pozvali k odpravi računske napake, saj da je to po zakonu dopustno.  

Izvedba novega postopka javnega razpisa bi že brez dodatnih revizij namreč znašala vsaj še štiri mesece. Po najbolj optimističnem scenariju pa, tako na Darsu: Prvi avtomobili bi se po novem pasu lahko zapeljali v letu 2028. Na Darsu namreč ocenjujejo, da če bi z deli vendarle začeli v poletnih mesecih, bi bila ta končana konec leta 2027.