Generalni direktor Policije Damjan Petrič je pojasnil, da bodo varnostno tvegano območje v Ljubljani, ki vključuje del od Metelkove ulice proti železniški postaji, začeli nadzorovati s tehničnimi sredstvi. Kot je dejal, tega še niso storili, saj v zvezi s tem ukrepom urejajo podrobnosti, kot je način izvedbe za "zagotavljanje varstva osebnih podatkov" in obveščanje občanov v zvezi s tem. Za ta ukrep sicer potrebujejo tudi presojo preiskovalnega sodnika.
Na drugem varnostno tveganem območju, to je v romskem naselju Brezje-Žabjak pri Novem mestu, so doslej izvedli varnostno akcijo. Ustavili so tudi več kot sto vozil, preizkusili 13 voznikov z alkotestom in izdali 18 plačilnih nalogov, je pojasnil Petrič na današnji skupni novinarski konferenci Policije in Finančne uprave RS (Furs) o zagotavljanju varnosti.
Petrič je v zvezi z novimi pooblastili s tako imenovanim Šutarjevim zakonom, ki ga je DZ sprejel konec lanskega leta, spomnil, da so policisti enkrat vstopili v stanovanje s pregledom, pri čemer so zasegli dve pištoli in pripadajoče strelivo. Poudaril je, da je poglavitni namen teh pregledov takojšnji odvzem strelnega orožja. "Še enkrat z gotovostjo potrdim, da se občani nimajo česa bati," je poudaril Petrič.
Generalni direktor Fursa Peter Grum pa je dejal, da so skupne patrulje Policije in finančne uprave od novembra do včeraj zarubile 44 vozil, od tega so devetim zasegli vozila nemudoma. Gre za davčne dolžnike, ki praviloma nimajo svojega premoženja, vsaj ne v uradnih evidencah, vozila pa so napisana na druge.
Prav tako je večina teh dolžnikov storila veliko prekrškov. Kot je dejal Grum, naredijo nekateri med njimi tudi več kot 100 prekrškov na leto. Za največjega prekrškarja velja posameznik, ki ima trenutno v izvršbi 577 prekrškov, je ponazoril. "Prekrškarji se počutijo, da jim nihče v državi ne more nič, da lahko počnejo, kar želijo, neozirajoč se na pravila, ki veljajo," je poudaril.
Nato se je uveljavil Šutarjev zakon, ki je po besedah Gruma Fursu podelil pristojnost, da lahko iz naslova prekrškov izterjuje tudi iz denarne socialne pomoči, in sicer pri zavezancih, za katere je bil na finančno upravo v zadnjih dveh letih predlog za izvršbo vložen vsaj trikrat. Spomnil je, da so med 8. in 23. januarjem izdali 1739 sklepov o izvršbi za 1070 dolžnikov. Skupni terjani znesek po teh sklepih je 511.000 evrov, izterjanih pa je bilo do sedaj 126.000 evrov.
Kot je poudaril Grum, ni prav, da država financira s solidarnostno pomočjo posameznike, ki niso pripravljeni upoštevati pravil v državi. Znova je zavrnil očitke, da so sklepe izdajali diskriminatorno. "V naših registrih ni podatka, ni razlikovanja, ali je nekdo Rom," je poudaril Grum. Dodal je, da so največ sklepov izdali v Ljubljani, in sicer 141, sledita pa ji Novo mesto (88) in Maribor (86).
Zavrnil je tudi očitke nekaterih predstavnikov centrov za socialno delo, da ima Furs dolžnost pred izdajo takega sklepa obvestiti pristojni center za socialno delo. Kot je dejal, so skladno z zakonom zgolj dolžni naknadno obvestiti centre za socialno delo, da so take sklepe izdali. Naslednji teden se bodo sicer v zvezi s tem udeležili sestanka na Ministrstvu RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Furs lahko skladno s Šutarjevim zakonom v primerih, ko ugotovijo, da posameznik razpolaga s premičnim ali pa finančnim premoženjem večje vrednosti, ki znatno presega dohodke, ki jih je v preteklih letih napovedal, začasno zaseže to premoženje. Pooblastilo bodo začeli izvajati v naslednjih tednih, je še napovedal generalni direktor Fursa.
Šutarjev zakon, uradno Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji (ZPol-D), je bil sprejet konec leta 2023. Njegov namen je okrepiti pooblastila policije pri izvajanju nalog, povezanih z zagotavljanjem javne varnosti, zlasti v območjih, kjer obstaja povečano varnostno tveganje. Omogoča namreč uvedbo ukrepa 'varnostno tvegano območje', s katerim lahko policija izboljša nadzor nad določenimi lokacijami, vključno z uporabo tehničnih sredstev za nadzor, in hitreje poseže v primeru suma kršitev ali kaznivih dejanj. Prav tako zakon omogoča lažje in hitrejše odvzemanje nelegalnega orožja.
Varnostno tvegano območje je poseben ukrep, ki ga policija lahko razglasi na določenih lokacijah, kjer obstaja povečano tveganje za varnost ali kjer se sumi izvajanje nezakonitih dejavnosti. Na teh območjih lahko policija izvaja poostren nadzor, vključno z uporabo tehničnih sredstev za nadzor (kot so kamere), izvajanjem nenapovedanih kontrol vozil in oseb, ter hitrejšim odzivom na morebitne kršitve. Cilj je preprečevanje kriminala, zagotavljanje javnega reda in miru ter povečanje splošne varnosti občanov. Za uvedbo takšnega ukrepa je v določenih primerih potrebna tudi odobritev preiskovalnega sodnika.
Finančna uprava RS (Furs) igra ključno vlogo pri izterjavi davčnih dolgov. V sodelovanju s policijo Furs izvaja ukrepe, kot so zarubitev in začasni zaseg premoženja davčnih dolžnikov, vključno z vozili. Furs lahko izdaja sklepe o izvršbi na podlagi katerih se popiše in odvzame dolžnikovo premoženje, če dolg ni poplačan. Poleg tega Furs pripravlja metodologijo za začasni zaseg premoženja posameznikom, ki imajo bistveno več premoženja, kot bi ga lahko pridobili z zakonitimi prihodki, kar je novost, ki jo omogoča Šutarjev zakon. Cilj teh ukrepov je zagotoviti poplačilo davčnih obveznosti in preprečiti izogibanje plačilu davkov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.