Policisti so iz posnetkov nadzornih kamer ugotovili, da pri napadu na poslanca Branka Grimsa, ki se je zgodil oktobra lani, ni prišlo do fizičnega stika med Grimsom in napadalcem, poroča portal N1.
Na Policijski upravi Ljubljana so za portal pojasnili, da so napad preiskovali kot sum storitve kaznivega dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe. "Z zbiranjem obvestil in ugotavljanjem okoliščin so policisti ugotovili, da do fizičnega kontakta med osebama ni prišlo, zato so o zbranih obvestilih v obliki poročila obvestili pristojno državno tožilstvo," so še povedali policisti.
Grims je sicer po domnevnem napadu trdil, da je doživel resen fizični napad na poti iz parlamenta na stopnicah v parkirišče Maximarketa. Po Grimsovih besedah naj bi neznani moški pritekel za njim in ga od zadaj silovito potisnil po stopnicah. Če bi padel, bi se lahko ubil, je dejal.
"Zame je to poskus umora. Če bi padel po stopnicah, ki so polne ostrih robov, pa še nahrbtnik sem imel, bi se lahko ubil," je poudaril oktobra. Grims je incident takrat označil za strahopetno dejanje in zahrbten napad, za katerega je bil poslanec SDS tudi prepričan, da je bil načrtovan. Moški naj bi ga tudi dvakrat pljunil po laseh.
Zaradi napada je SDS zahtevala tudi nujno sejo odbora, na kateri bi obravnavali stopnjevanje sovražnosti, spodbujanja nasilja in napade proti posameznikom na podlagi njihovih vrednot in prepričanj. Zato so menili, da je skrajni čas za skupno in hitro ukrepanje.
Kljub temu da so policisti ugotovili, da ni prišlo do fizičnega stika med Grimsom in napadalcem, pa policisti nadaljujejo z iskanjem neznane osebe s posnetka, saj ravnanje vseeno vsebuje druge elemente prekrška.
Inštitut 8. marec: 'Neresnične izjave imajo širše škodljive učinke'
Na nove informacije so se odzvali tudi v Inštitutu 8. marec. Kot je zapisala predsednica inštituta Nika Kovač, v napad na Grimsa niso nikoli dvomili. A če nove informacije o tem, da do fizičnega stika med njim in napadalcem ni prišlo, držijo, potem da je poslanec Grims lagal.
"Kot kaže, so bile njegove izjave del jasne politične strategije. Njihov namen je bil relativizirati napad name in preusmeriti pozornost z razprave o sovražnem govoru in učinkih, ki ga ima, pokazati, da je šlo pri obeh dogodkih za isto stvar oz. celo, da je bil resen zgolj napad na poslanca Grimsa," je sporočila Kovačeva.
Ob tem je dodala, da imajo neresnične izjave, podane za kratkoročno politično računico, tudi širše škodljive učinke. Po mnenju predsednice inštituta se s takšnimi izjavami namreč pomagajo reproducirati problematični vzorci, ki se v naši družbi pojavijo ob nasilju. "Vzorce, ki delajo nasilje sprejemljivo in sejejo dvom v žrtve," je zapisala.
Ob vsem je Kovačeva še izpostavila, da se ji nedopustni zdijo tudi verbalni napadi in žaljenje kogar koli ter da obsoja tudi takšne napade.
KOMENTARJI (689)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.