Na komisijo, ki je o sumljivih vlomih razpravljala za zaprtimi vrati, je policija poslala namestnika generalnega direktorja policije Jožeta Sironiča, sicer nekdanjega šefa specialcev, in šefa kriminalistov: Stjepana Kovačeviča. Policija sicer še vedno meni, da gre za klasične premoženjske delikte, kljub temu pa jih je komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb opozorila, da je "zadnji čas, da se kateri od teh primerov pojasni, sicer se bodo dvomi le še povečevali". Zato so člani komisije policiji naložili, naj v zvezi s temi delikti opravijo analizo, za kar imajo 14 dni časa.
Po mnenju poslanca Franca Kanglerja, člana komisije, ki je to temo spravil na dnevni red, so vlomilci člani organizirane skupine, ki jih ne zanima premoženje pomembnih funkcionarjev. Dejansko naj bi šlo, po Kanglerjevih besedah, za delikte s političnim ozadjem.
Vedno glasnejše pa postajajo govorice, da naj bi bile v vse te umazane posle vpleteni posamezniki iz obveščevalnih služb. Takšne informacije prihajajo tudi na komisijo. "Ne sami obveščevalci, ampak ljudje, ki imajo obveščevalne izkušnje in niso več v obveščevalnih službah ali pa imajo dobre povezave s posamezniki iz teh krogov," razlaga predsednik komisije Jerovšek.
Največji plen, ki so ga roparji v preteklih letih uspeli izmakniti najvišjim predstavnikom naše države, sta bila zagotovo službena audija takratnega finančnega ministra Ropa in podpredsednika vlade Marjana Podobnika.
Notranjemu ministru Bohincu so iz hiše, medtem ko je spal, odnesli nekaj sto tisoč tolarjev. Tudi pri okradenih poslancih in drugih funkcionarjih sta roparje premamila predvsem denar in nakit.
