Policija ni prisluškovala

Po včerajšnjem prvem sodnem zaslišanju Mitje Ribičiča, osumljenega kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo, ki ne zastara, je njegov zagovornik izjavil, da naj bi policija in Slovenska obveščevalna služba (SOVA) izvajali pritisk na njegovega klienta.

Odvetnik Peter Čeferin je po Ribičičevem zaslišanju pred preiskovalno sodnico protestiral "zaradi nekega dodatnega psihološkega pritiska, ki je navzoč ves čas, od kar je Ribiči prejel zahtevo za preiskavo". Po besedah Čeferina je bil namreč vse od dneva prejema zahteve za preiskavo pred stolpnico, v kateri živi Ribičič, "24 ur dnevno parkiran kombi", ki naj bi včeraj "izginil". Odvetnik je pokazal tudi fotografije, ki kažejo, kje je bil parkiran kombi.

Kot je znano, živi Ribičič v stanovanjski hiši, ki je v neposredni bližini Policijske uprave Ljubljana. "Morda so samo opazovali, a za hudo bolnega Ribičiča je bil to vsekakor hud pritisk," je povedal Čeferin. Kombi je po njegovih trditvah last ministrstva za notranje zadeve.

Ob tem je Ribičičev odvetnik povedal, da "če bo policija ali pa SOVA rekla, da je kombi stal tam zato, ker je v bližini policija, bi izrazil dvom nad tako razlago, saj policija ali pa SOVA ne bi pustila kombija izven garaže cele noči in 24 ur, ne da bi ga v tem času kdo uporabil".

Policija odprla kombi

Kombi, ki je v minulem mesecu stal pred hišo nekdanjega majorja Ozne, je namreč ljubljanska policijska uprava danes odprla za javnost in pokazala, da ni namenjen prisluškovanju, ampak da ga kriminalistični tehniki uporabljajo za preiskovanje zahtevnejših kaznivih dejanj. Kot je zatrdil tudi notranji minister Dragutin Mate, Ribičiču niso prisluškovali, ker za to tudi niso imeli odredbe sodišča.

Kot je za 24ur.com dejal policijski vir, ki ne želi biti imenovan, naj bi šlo za "insinuacijo", s katero želi Ribičičev zagovornik preusmeriti pozornost s predkazenskega postopka na ljubljanskem okrožnem sodišču. Policijska vozila so v bližini Ribičičevega doma parkirana vsa leta, trdi vir, vendar naj bi to postalo sporno šele v trenutku, ko je bil osumljenec povabljen k preiskovalni sodnici. "Psihološko je mogoče razumeti še živeče osebe, osumljene vpletenosti v povojne poboje, ki so prepričane, da so vloge spremenjene in da slovenska policija proti njim uporablja enake metode, kot so jih nekoč sami," je še povedal vir z ministrstva za notranje zadeve.

Nujna medicinska pomoč za preiskovalca pobojev

Uslužbenci kriminalistične policije, ki so preiskovali povojne poboje, so bili po navedbah vira deležni vrste pritiskov. Anonimni klicatelj je tako naročil reševalno vozilo za enega od preiskovalcev, ker naj bi šlo za "življenjsko nevarnost": neznanec je poklical na številko 112 in zahteval nujno medicinsko pomoč na dom enega od kriminalistov. "Očitno imajo pristaši nekdanje komunistične tajne policije natančne podatke o naših stanovanjih in o naših najbližjih" je povedal vir z notranjega ministrstva.

Nekateri osumljenci so bili prav tako vnaprej obveščeni o preiskavi, še preden so kriminalisti opravili informativne pogovore z njimi. Preiskovalcem povojnih pobojev so poleg tega dali vedeti tudi, da naj bi bil z njimi "zelo nezadovoljen tudi Janez Zemljarič", ki je bil v osemdesetih letih sekretar za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije. "Mreža nekdanjih sodelavcev Ozne in njihovih naslednikov je v Sloveniji še vedno zelo navzoča," je povedal vir z notranjega ministrstva.

O uvedbi preiskave mora odločiti sodnica

Kot je znano, so kriminalisti maja lani ovadili Ribičiča zaradi suma storitve kaznivega dejanja genocida po koncu druge svetovne vojne spomladi 1945. Vrhovno državno tožilstvo je aprila letos na Okrožno sodišče v Ljubljani zoper njega vložilo zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo.

Po večkratni zavrnitvi preiskave je preiskovalna sodnica včeraj prvič zaslišala Ribičiča, ki je prebral izjavo in obtožbe zanikal, vrhovni tožilec Andrej Polak pa je med drugim predlagal ustanovitev komisije zgodovinarjev. Ta naj bi preučila osebno odgovornost Ribičiča za poboj najmanj 217 ljudi. Sodnica se bo v nadaljevanju postopka odločila, ali bo proti nekdanjemu majorju komunistične tajne policije OZNA uvedla sodno preiskavo ali pa zahtevala, naj o tem odloča tričlanski sodni senat.