S kaznivimi dejanji so oškodovali gospodarske družbe iz območja celotne Slovenije. Skupna protipravna premoženjska korist znaša več kot osem milijonov evrov, je pojasnil Darko Muženič, direktor Nacionalnega preiskovalnega urada.
Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so ta teden po vsej Sloveniji izvedli številne hišne preiskave v povezavi s preiskovanjem kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pranja denarja in davčne zatajitve. Predkazenski postopek, ki ga usmerja Specializirano državno tožilstvo RS, je podrobneje predstavil direktor NPU Darko Muženič.
Poleg hišnih preiskav so preiskovalci NPU in kriminalisti z vseh osmih policijskih uprav izvedli še številne druge operativne aktivnosti, kot so zbiranje obvestil in pregled zaseženih podatkov in dokumentacije. Štirim osebam je bila že v torek odvzeta prostost, ena izmed njih je bila včeraj zvečer privedena k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njo odredil sodno pridržanje.
Po besedah Darka Muženiča je Nacionalni preiskovalni urad v torek, 17. junija 2025, ob pomoči kriminalistov sektorjev kriminalistične policije iz vseh policijskih uprav v Sloveniji izvedel večje število operativnih aktivnosti, med drugim 86 preiskav stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov in 25 zasegov dokumentacije po odredbi sodišča, na območjih policijskih uprav Ljubljana, Kranj, Koper, Celje in Maribor, zaradi suma storitve 32 kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti 32 kaznivih dejanj pranja denarja in kaznivega dejanja davčne zatajitve. Z aktivnostmi je nadaljeval tudi včeraj, 18. junija 2025, ko je izvedel še pet hišnih preiskav poslovnih in drugih prostorov.
Kazniva dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti so bila storjena na škodo več gospodarskih družb z območja celotne Slovenije. Kaznivih dejanj je osumljenih 67 fizičnih oseb, trenutno pa se preiskovalna dejanja nanašajo na 67 fizičnih oseb in 43 pravnih oseb.
Štirim osebam je bila že v torek odvzeta prostost, ena izmed njih je bila včeraj zvečer privedena k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njo odredil sodno pridržanje.
Skupna protipravna premoženjska korist, ki je bila pridobljena s storitvijo navedenih kaznivih dejanj, znaša, preko 8 milijonov evrov. Za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti je predpisana kazen zapora od enega do osmih let, za pranje denarja do 8 let.
Pri izvajanju hišnih preiskav in ostalih preiskovalnih aktivnostih je sodelovalo skupno 65 preiskovalcev NPU in 212 kriminalistov z vseh osmih policijskih uprav.
V zadevi sta bili v okviru predkazenskega postopka ustanovljeni tudi Specializirana preiskovalna skupina s FURS in Skupna preiskovalna skupina (JIT) z varnostnimi organi BiH. Hkrati je potekalo tudi na območju Bosne in Hercegovine 6 hišnih preiskav.
V zadevi sta bili v okviru predkazenskega postopka ustanovljeni tudi specializirana preiskovalna skupina s Finančno upravo RS (Furs) in skupna preiskovalna skupina z varnostnimi organi Bosne in Hercegovine (BiH). Po podatkih policije hkrati poteka šest hišnih preiskav na območju BiH. Predkazenski postopek usmerja Specializirano državno tožilstvo, so še navedli na Policiji.
Kot so neuradno izvedeli pri portalu Necenzurirano, so kriminalisti zadevo sprožili na podlagi prijave Fursa, ki je pri nekaterih osumljencih opravila davčno-inšpekcijske preglede, pri tem pa zaznala sume kaznivih dejanj pri transakcijah med Slovenijo in državami nekdanje Jugoslavije, milijonske dvige gotovine in oškodovanje stečajnih mas podjetij, v katerih je bila država največji upnik. Po poročanju portala je Policija preiskavo razširila na Republiko Srbsko, eno od dveh entitet v BiH, kjer je vrsta slovenskih podjetnikov v zadnjih letih ustanovila podjetja zaradi davčnih razlogov.
Po informacijah portala Necenzurirano je prvi na seznamu osumljenih nekdanji direktor in lastnik podjetja Tapetništvo Credo iz Cerkelj na Gorenjskem Robi Močnik. Slednjemu je Furs julija 2022 zaradi suma davčnih nepravilnosti odvzel DDV številko, nekaj mesecev pozneje pa ga poslal v stečaj. V tem postopku je država prijavila za okoli 1,8 milijona evrov terjatev. V okviru davčnih nadzorov so preverili dogajanje na bančnih računih v obdobju od januarja 2019 do decembra 2020 in ugotovili, da je bilo v tem času dvignjene za več kot 1,3 milijona evrov gotovine, je po poročanju portala razvidno iz dokumentacije, ki jo je objavila stečajna upraviteljica Katja Lušina.
"Kot je pojasnil pretekli poslovodja, so bili vsi dvigi namenjeni nakupu materiala: akumulatorjev, stroja, kovin, nafte in naftnih derivatov, različnih servisov in popravil za vozila, kosil, malic, oz. vseh življenjskih potrebščin. Računov za nakup blaga ni imel in blago je bilo plačano v gotovini," je navedla Lušina.
Močnik naj bi po poročanju portala Necenzurirano več 100.000 evrov nakazal tudi slovenskemu podjetju Grematin, katerega lastnica je Mirjana Masnjak. Slednja je po informacijah portala ena od osumljenih v kriminalistični preiskavi.
Iz bosanske Agencije za preiskovanje in zaščito (Sipa) so medtem sporočili, da v okviru t. i. akcije MAT v sodelovanju s slovenskim tožilstvom in policijo potekajo hišne preiskave na šestih lokacijah na območju Banjaluke in Kostajnice. Pod drobnogledom so štiri fizične in tri pravne osebe.
Po do sedaj zbranih informacijah je bilo s kaznivimi dejanji organiziranega kriminala in pranja denarja podjetjem iz Slovenije povzročena škoda v višini pet milijonov mark (2,5 milijona evrov), so še zapisali v agenciji Sipa.
Po poročanju bosanskega portala Istraga.ba je akcija MAT usmerjena tudi proti krogu slovenskega poslovneža Roka Snežiča. Preiskovalci so po informacijah bosanskega portala pod drobnogled vzeli Dijano Đuđić, ki je postala slovenski javnosti znana pred leti zaradi visokega posojila stranki SDS, Tanjo Došen in Jeleno Sladojević. Vse tri so več let tesno sodelovale s Snežičem, že v preteklosti pa so jih preiskovali zaradi suma pranja denarja. Snežič je v pogovoru za 24ur.com kategorično zanikal, da bi bile hišne preiskave usmerjene proti njemu, Dijani Đuđić ali drugim z njim povezanim osebam. Pridobili smo tudi sodno odredbo, v kateri ni omenjen.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.