Divjanje mladostnikov: mopede jim zasežejo, nato jih dobijo nazaj

O incidentih, v katere so vpleteni mladostniki na mopedih in motornih kolesih, v zadnjem času pogosto poročamo. V Kranju in na Obali se takšnemu početju pridružita še pirotehnika in vandalizem – zadnji v vrsti ekscesov v Kopru je bilo divjanje mladostnikov mimo policijskega vozila, v katerega je eden od njih izpraznil gasilni aparat, iz katerega se je več kot 100 metrov vil gost bel dim.

Julija letos je beg mladostnikov na mopedih v Domžalah in Trbovljah pripeljal do poškodb policista in policijskega motornega kolesa. Gre za predrzno in zelo nevarno početje, ki si zasluži več nadzora policije ali strožje kazni, pozivajo občani, policija pa rešitev bolj kot v kaznovanju vidi v vzgoji in preventivi.

Posledice so namreč lahko izjemno hude. Lani smo poročali o dveh nesrečah s smrtnim izidom. Na Ajdovskem je po padcu z mopedom zaradi neprilagojene hitrosti umrl mladoletni sopotnik, v Brezovici pri Ljubljani pa 16-letni voznik mopeda. Septembra letos je 15-letnik pri Šentilju izgubil oblast nad skuterjem, padel in trčil v betonski oporni zid. Zaradi hudih poškodb je umrl na kraju nesreče.

Septembra je veliko prahu na družbenih omrežjih sprožil posnetek iz Kamnika, na katerem je policist na tleh obvladal motorista s čelado, ki je bežal pred njim, pospremil pa ga je očitek o preveliki uporabi sile. A uporabniki se z napisanim niso strinjali, pač pa so v številnih komentarjih policista pohvalili za njegovo ukrepanje, češ da je že čas, da se takšno ravnanje mladoletnih kršiteljev sankcionira. Tudi prebivalci Kamnika namreč že dlje časa opozarjajo na hrupne in nevarne vožnje s skuterji in predelanimi motorji.

Na PU Ljubljana so za 24ur.com potrdili, da v zadnjih letih beležijo tako porast kršitev kot tudi porast obvestil občanov o kršitvah mladoletnikov z motornimi kolesi ali mopedi. Gre predvsem za divjanje, predelana vozila in vožnjo po zadnjem kolesu.

"Dejavnikov za to je po našem mnenju več. Eden od njih je gotovo dejstvo, da proizvajalci isti motor homologirajo kot moped do 25 km/h, kot moped in kot motorno kolo. Pogoji za vožnjo omenjenih treh kategorij so povsem različni (starost, vozniško dovoljenje). Dejanska razlika med omenjenimi prevoznimi sredstvi npr. istega proizvajalca pa je samo v elektronski blokadi najvišje hitrosti, ki jo je mogoče enostavno odstraniti že z uporabo mobilnega telefona," so zapisali.

Kako nevarne so lahko takšne predelave, kaže primer z ljubljanskega območja. Prejšnji ponedeljek so policisti pri nadzoru cestnega prometa ustavili voznika mopeda, ki je na preizkusu hitrosti na valjih dosegel 99,9 kilometra na uro. Predelava, ki omogoča bistveno višjo hitrost, ne pomeni, da je vozilo temu tudi prilagojeno glede drugih tehničnih lastnosti in varnosti, opozarjajo policisti.

"Pri takšni hitrosti lahko že majhna napaka, nepričakovana ovira ali izguba nadzora nad vozilom povzroči hudo prometno nesrečo. Vozniki mopedov so med ranljivejšimi udeleženci cestnega prometa, saj jih pred posledicami trčenja ne varuje karoserija, kot jo imajo osebni avtomobili. Posledice padca ali trčenja so zato lahko zelo hude, še posebej pri visokih hitrostih."

Na tem mestu izpostavljajo odgovornost staršev. Opažajo namreč pogosto opuščanje nadzora staršev nad mladoletniki oz. celo nudenje prikrite podpore s tem, da starši mladoletnikom kupijo ali omogočijo vožnjo s prevoznim sredstvom, kljub temu da vedo, da mladoletnik ne izpolnjuje pogojev za udeležbo z vozilom v cestnem prometu ali da mladoletnik uporablja vozilo, na katerem je odstranil blokado. V tem smislu policisti v vsakem primeru ugotavljajo tudi, ali so podani pogoji za izrek globe staršem zaradi opustitve dolžnega nadzorstva.

"Predelani mopedi ne ogrožajo le svojih voznikov, temveč tudi druge udeležence v cestnem prometu, zlasti pešce in kolesarje ter druge voznike," še dodajajo policisti.

Veliko težavo predstavlja tudi dejstvo, da sodišča zasežene motorje in mopede vračajo lastnikom, izpostavljajo policisti, s katerimi smo govorili neuradno. "Mi na terenu opravimo svoje delo, policija z obdolžilnim predlogom motorno kolo zaseže, a ta ukrep ne more biti učinkovit, če so te iste osebe čez nekaj časa že spet nazaj na ulicah in nadaljujejo s kršitvami," odkimavajo.

Konkreten primer so izpostavili koprski policisti, ki so lani prek posnetka izsledili 15-letnega voznika na mopedu, ki je vozil po zadnjem kolesu. Ugotovili so, da se je ta isti kršitelj nekaj mesecev pred tem pripeljal pred Policijsko postajo Koper in vanjo vrgel sadje. Predelan moped so mu zasegli, po podanem obdolžilnem predlogu pa so ga vrnili staršem mladoletnika in jim naročili, naj ga spravijo v brezhibno stanje. "Žal je ta isti mladoletnik nadaljeval s kršitvami, zato bo ponovno podan obdolžilni predlog na pristojno sodišče," je takrat pojasnil načelnik Policijske postaje Koper.

Policija sicer ne vodi posebne statistike glede zasega mopedov oz. motornih koles mladoletnikom, so nam pa iz PU Ljubljana poslali podatke skupnega števila zaseženih mopedov in motornih koles voznikom v letih 2023, 2024, 2025 in 2026, pri čemer je treba opozoriti, da so podatki za pretekla leta celoletni, za letos pa so zbrani na dan 22. 9. 2026.

Iz podatkov je razvidno, da so ljubljanski policisti letos do 22. septembra po Zakonu o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) zasegli 263 koles z motorjem in motornih koles, leta 2023 pa 118. To je 145 več kot v celotnem letu 2023. Po Zakonu o motornih vozilih (ZMV-1), na podlagi katerega zasegajo predelana vozila, so jih letos zasegli 19, lani pa 32.

* Po ZPrCP so prikazana vozila, ki jih policist praviloma zaseže vozniku, ker ta nima vozniškega dovoljenja, po ZMV-1 se zasegajo predelana vozila, po ZP-1 pa se zasežejo vozila, ki so bila uporabljena ali namenjena za prekršek in odvzem terja splošna varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi (praviloma večkratnim ali hujšim kršiteljem).

Zaseg opravi policija, odločitev glede odvzema motornih vozil pa je v pristojnosti okrajnega sodišča za prekrške. PU Ljubljana je pristojnemu sodišču v odločanje o odvzemu vozila v zadnjih štirih letih odstopila 144 zaseženih koles z motorjem in motornih koles po ZP-1 ter dodatno vse primere, ko je bilo motorno kolo ali moped zaseženo po ZPrCP mladoletnemu storilcu. Razpoložljive statistične tabele žal ne omogočajo pridobitve celotnega podatka.

Policija tudi ne razpolaga s podatkom, koliko zaseženih vozil je po odločitvi sodišča vrnjenih lastniku. "Po naših izkušnjah sodišče po izvedenem postopku lastnikom vrne večino zaseženih vozil, največkrat iz razloga, ker mladoletni kršitelji niso tudi lastniki vozil, ampak so to pogosto njihovi starši ali druge osebe," so še dodali na PU Ljubljana.

Za pojasnila smo se obrnili na Okrajno sodišče v Ljubljani, od koder so nam poslali statistiko vseh zaseženih motornih vozil in povedali, da ne vodijo ločene zbirke podatkov o mladoletnih in polnoletnih storilcih prekrškov, ki jim je odvzeto predelano vozilo.

Vsa zasežena motorna vozila se sicer hranijo pri sodnih izvršiteljih oz. pooblaščenih izvajalcih hrambe vse dokler ti ne dobijo odredbe sodišča, kaj narediti z vozilom – ali ga vrnejo, uničijo ali prodajo. "Sodišča odločajo od primera do primera; v veliki večini primerov odločijo, da vozilo vrnemo lastniku oziroma prevzemniku vozila. Le redko gre v uničenje ali v prodajo," je pred časom za Nedeljski dnevnik povedal izvršitelj Franko Slavec. Stroške odvoza od mesta zasega in hrambo mora plačati kršitelj. Z izterjavo se ukvarjajo sodišča; če jim jih ne uspe izterjati, gredo stroški v breme proračuna in davkoplačevalcev.

Ne samo na območju PU Ljubljana, tudi statistika za celotno državo potrjuje, da je nesreč, v katerih so udeleženi mladoletniki na motornih kolesih, mopedih in mopedih do 25 km/h, iz leta v leto več. Po podatkih Agencije za varnost prometa (AVP) so se leta 2021 zgodile 203 takšne prometne nesreče, leta 2025 pa kar 345. Število tovrstnih nesreč se je torej v štirih letih povečalo za skoraj 70 odstotkov.

Hude telesne poškodbe je leta 2021 utrpelo 19 mladoletnikov, leta 2022 14, leta 2023 20, leta 2024 40, leta 2025 pa 32.

V nesrečah, ki so bile posledica padcev z motornimi kolesi in mopedi, so leta 2021 umrli trije mladoletniki, leta 2022 eden, leta 2023 nihče, leta 2024 eden, leta 2025 pa dva.

Mladoletnih povzročiteljev nesreč je bilo leta 2025 84 več (217) kot leta 2021 (133), kar predstavlja 63,2-odstotno povišanje.

Ob tem policisti vse voznike mopedov pozivajo, naj ne tvegajo svojega življenja in življenja drugih zaradi hitrosti. "Moped ni namenjen dokazovanju, kdo lahko vozi najhitreje, temveč varnemu in odgovornemu vključevanju v cestni promet."

Starše in skrbnike mladostnikov, ki uporabljajo mopede, opozarjajo, naj vedo, kakšno vozilo njihov otrok vozi – ali je tehnično brezhibno in ali ustreza predpisanim pogojem za udeležbo v cestnem prometu. "Zanimanje za tehnične predelave, preizkušanje največje hitrosti in dokazovanje pred vrstniki se lahko hitro sprevržejo v nevarno ravnanje, ki ima lahko nepopravljive posledice. Starši naj se z otroki odkrito pogovorijo o tveganjih prehitre vožnje in jim jasno sporočijo, da predelave, ki omogočajo preseganje dovoljenih hitrosti, niso nedolžna zabava. Odgovornost za varnost mladih se začne tudi doma, z zgledom, pogovorom in doslednim preverjanjem vozila, ki ga otrok uporablja."

Tudi na AVP apelirajo na starše, da se o odgovorni vožnji, varni udeležbi v prometu in posledicah nevarne vožnje pogovorijo s svojimi otroci in jim ne dovolijo uporabe predelanih vozil ali vožnje brez vozniškega dovoljenja in brez zaščitne opreme. "Samo višina sankcije ni edini dejavnik, ki vpliva na ravnanje posameznika. Pomembni so predvsem dosleden nadzor, verjetnost, da bo nevarno ravnanje odkrito, pravočasno ukrepanje ter preprečevanje ponavljanja kršitev. Z vidika prometne varnosti je pomembno, da ukrepi ob ugotovljenih nevarnih ravnanjih učinkovito preprečujejo njihovo ponavljanje. Pri mladoletnih udeležencih je poleg represivnih ukrepov posebej pomembno tudi preventivno delovanje, vključevanje staršev oziroma skrbnikov ter ozaveščanje o posledicah nevarne vožnje."

Učinkovit pristop k zmanjševanju kršitev in prometnih nesreč med mladoletnimi vozniki mopedov in motornih koles mora povezovati preventivo in izobraževanje, sodelovanje staršev oziroma skrbnikov, dosleden prometni nadzor ter nadzor tehnične ustreznosti vozil, še opozarjajo na AVP.