Po torkovem protestu SPS upa na analizo Varuha človekovih pravic

Pretekli torek so policisti na protestih posredovali s psi, konjenico in ogromno solzivca, ki je bil tudi v vodnem topu, 25 oseb so pridržali. Dogajanje je zbudilo tudi zanimanje Varuha človekovih pravic. 

"Obstaja nek dvom v zakonitost vseh teh izrečenih ukazov, danih ukazov danih policistom," je dejal Sebastjan Korošec iz Sindikata policistov Slovenije (SPS) in pojasnil, da zato želijo, da nekdo zunanji izvede nepristransko preiskavo. "Kar Varuh zagotovo je, zato smo se z veseljem odzvali in prišli na sestanek," je pojasnil Korošec. Varuhu so predstavili svoje argumente, ki so jih dobili tako od članov kot tudi predstavnikov zunanje javnosti. 

Glede posebne komisije, ki jo je ustanovila Policija, pa je Korošec jasen: "Samoocena lastnega dela je vedno vprašljiva". Pojasnil je, da temu ne zaupajo, saj so rezultati, če organ preiskuje samega sebe, lahko vprašljivi. Spomnil je na primer Rumenih jopičev, ko so trije zaposleni, po besedah sindikalista povsem neupravičeno, dobili opozorilo pred odpovedjo. 

V sredo začetek zbiranja podpisov za omejitev možnosti izrekanja opozoril pred odpovedjo

SPS se je zato odločil, da bodo šli še korak dlje. Predlagali so namreč spremembo zakona o delovnih razmerjih, za kar morajo najprej zbrati pet tisoč podpisov. "Jaz nimam nobenih informacij, da bi varuh na policijo ali ministrstvo karkoli napisal ali predlagal," je komentiral notranji minister Aleš Hojs in dodal: "Očitno sindikat zagovarja nasilne protestnike, ne pa svoje kolege, ki so te nasilnike na ljubljanskih ulicah onemogočali". Odnos med vodstvom policije oziroma ministrstvom in obema sindikatoma pa postaja samo še bolj napet.  

60-dnevni rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo predlogu novele zakona o delovnih razmerjih, kot jo predlaga sindikat policistov, se začenja v sredo, je določil predsednik DZ Igor Zorčič. Zadnji dan za zbiranje potrebnih 5000 podpisov je 11. december. V sindikatu bi sicer omejili možnost izrekanja opozoril pred odpovedjo delovnega razmerja.

Predsednik SPS Kristjan Mlekuš je ob vložitvi pobude za zbiranje podpisov državljanov pojasnil, da bi s predlogom končali sedanjo prakso, po kateri so zaposleni tako v javnem kot zasebnem sektorju izpostavljeni samovolji svojih nadrejenih. Zakon namreč ne bi veljal zgolj za zaposlene v javni upravi, pač pa za vse zaposlene v Sloveniji.

Med razlogi za pripravo zakonskega predloga je Mlekuš navedel zlorabe instituta izrekanja opozoril pred odpovedjo za discipliniranje zaposlenih v policiji v zadnjem letu. S predlogom zakonske novele tako v SPS želijo omejiti možnost izrekanja opozoril pred redno odpovedjo delovnega razmerja, in sicer tako, da izrek tega ukrepa ne bi bil prepuščen samovolji nadrejenih, ampak morajo biti za to izpolnjeni točno določeni pogoji, kot je kršitev pogodbe o zaposlitvi.

Z drugo rešitvijo bi v zakon vnesli možnost pravnega varstva zoper ukrep opozorila pred odpovedjo, prav tako delodajalci ne bi mogli začeti postopka redne odpovedi, dokler ne bi bilo pravnomočno odločeno o opozorilu. Za vložitev pobude sicer predhodno podpisov podpore ni treba zbrati, so pa v SPS kljub temu pobudi priložili več kot 3000 podpisov, ki so jih že zbrali. Ob tem v sindikatu pozivajo državljane, da prispevajo svoj podpis, druge sindikate in nevladne organizacije pa prosijo za pomoč pri njihovem zbiranju.

Poziv Policije

"Pri zagotavljanju varnosti na neprijavljenih shodih so policisti pogosto tarča fizičnih napadov nasilnežev," pravijo na Policiji, kjer zato intenzivno preiskujejo okoliščine več tovrstnih kaznivih dejanj. Številne slike in tudi posnetke napadov je moč najti tudi na družbenih omrežjih. 

Generalni direktor policije Anton Olaj je v ponedeljek še okrepil ekipo policistov, ki se ukvarja s prepoznavo napadalcev na policiste. Vse, ki bi imeli informacije o osumljencih ali kaznivih dejanjih ali pa s temi posnetki razpolagajo, naprošajo, da pokličejo na 113 ali anonimni telefon 080 1200 oziroma jih pošljejo po elektronski pošti na naslov protesti.pulj@policija.si.