Policijska konjenica: atrakcija za otroke, ki je hkrati učinkovito prisilno sredstvo

Spremljanje vozila, hoja v ravni liniji, v paru, drug za drugim, mimo zmečkanih vreč na tleh in plapolajočih zastav v zraku, mimo dimnih bomb, ob hrupnih ragljah in celo ob pokih pištol. Policijski konj mora biti pripravljen na vse scenarije, ki se mu lahko zgodijo na terenu, zato imajo policisti konjeniki na ljubljanskem hipodromu enkrat mesečno skupinska usposabljanja. Njihov trening zbornih postopkov, ki se izvajajo pri vzdrževanju in vzpostavljanju javnega reda in miru, z uporabo motečih elementov smo si lahko ogledali tudi mi. 

Še preden se odpravijo na hipodrom, morajo policisti tako sebe kot konje opremiti z zaščitno opremo, ki jo potrebujejo za varovanje ob hujših kršitvah, npr. na protestih. Konj je zaščiten predvsem na predelih, kjer je najbolj občutljiv – na nogah, ima tudi prsni ščit, čelni ščit in vizir, ki ščiti njegove oči. Tudi če pogledamo policiste, praktično ni dela telesa, ki ne bi bil zaščiten. Že samo pogled nanje da vedeti, da gre zares. 

Od sprehoda po prijetno hladni Veliki planini do poškodb v izgredih

Seveda nam je vroče, prizna policist konjenik Luka Pečlin, ampak med usposabljanjem moramo delati v prav takšnih razmerah, kakršne so na terenu. "Tudi na dogodkih, ki se jih udeležimo policisti konjeniki, vreme ni optimalno – dež, sneg, mraz, vročina ... v takšnem moramo delati in to sprejemamo. Naporno je, tako za nas kot za naše konje, a mi smo tega navajeni, vedno pa poskrbimo tudi zanje," pojasni.

Poklic policista konjenika opravlja že 25 let. Zanj se je odločil, ker je od nekdaj rad delal z živalmi, hkrati pa si je želel biti policist. Že skoraj dve leti svoje delo večinoma opravlja s konjem Lucky Lukom. V dobrem in slabem – na protivladnih protestih 5. novembra 2020, ki so se sprevrgli v nasilne izgrede, sta bila namreč celo poškodovana.

"Sodelovali smo pri praznjenju ulic in hoteli, da bi ljudje zapustili mesto protestiranja, da bi preprečili škodo zaradi metanja kock. In pri tem je tudi v naju priletela kocka – jaz sem jo dobil v roko, zadela je tudi konja. Konj ni bil poškodovan, saj ima zaščitene vitalne dele, jaz pa sem utrpel manjše poškodbe na roki," pripoveduje. K sreči je kamera na njegovi uniformi vse skupaj posnela, kar mu je pomagalo v nadaljnjem postopku. 

Da so tovrstnemu delu kos tudi ženske, dokazuje policistka Jera Valič, ki se že vse življenje ukvarja s konji, 12 let pa je v policijski konjenici. Delo je super, pravi. "Znati moraš vse, od čiščenja hlevov do prestavljanja bal, kidanja in obvladovanja konja v množici. Fizično je kar naporno, mogoče je glede tega moškim malo lažje kot nam, ampak smo jim enakovredne, nobenih težav ni. Če maš rad konje, te tudi vsi ostali lepo sprejmejo." Nekaj časa je bila sama, zdaj so v policijski konjenici že tri dekleta, še eno pa se usposablja v Mariboru. "Upajmo, da nas bo čim več! Nekoč mogoče celo več kot moških," pove v smehu.

Ljubši kot npr. nogometne tekme so ji tereni patruljiranja po Sloveniji. "Najljubša  – sploh poleti – mi je kakšna Velika planina, ker je tam lepo hladno, pa domača hrana, ko je priložnost za malico. Ali pa Planica. Da greš po Sloveniji in kaj vidiš, jahaš na primer v Piranu, do Izole ... Tako združiš prijetno s koristnim." Najbolj ji je v spominu ostal prav dogodek iz Planice, ko so se stepli navijači iz dveh avtobusov. "S kolegom sva bila ravno v bližini in sva šla kar sama v množico. Takoj so se pomirili in šli nazaj na svoje avtobuse. Že po tem se vidi moč konjenice in tisto je bil zelo dober občutek." Utirali so tudi pot reševalcem. "Ljudje se umaknejo, ko te vidijo, to je super izkušnja, ko vidiš, koliko lahko v resnici naredi konj in kako lahko pomaga drugim policistom in reševalcem."

Odziv ljudi nanje je na splošno zelo dober, še pravi Valičeva. "V Ljubljani so nas že kar navajeni, pa vseeno ... Vsi nas radi slikajo, božajo konje, sploh otroci so veseli, če se ustavimo. Odziv vseh ljudi je lep. Žival lažje odstrani morebitne bariere in pove, da policisti nismo tam samo zato, da kaznujemo, ampak tudi zato, da ljudem polepšamo dan."

En policist konjenik za deset policistov, ki hodijo peš

Glavni namen policijske konjenice, ki jo je slovenska policija na območju Ljubljane začela uporabljati že pred stotimi leti, je sicer vzdrževanje javnega reda in miru, a pri nas k sreči ni toliko takšnih dogodkov, da bi se posvečali samo temu. "V zadnjih letih je zelo izrazita migrantska kriza, od leta 2015 do danes smo ogromno dela opravljali pri varovanju državne meje. Opravljamo redno policijsko delo, s to razliko, da delo opravljamo s konjem," pove Rok Kolarič, pomočnik komandirja na Postaji konjeniške policije Ljubljana.

Ne glede na tehnološki napredek so konji še vedno zelo dober pripomoček in partner pri policijskem delu, dodaja. Delujejo kot preventiva. "Konj je zelo dober vezni člen pri navezovanju stikov z občani, tudi most med policisti in določenimi krogi ljudi, s katerimi so včasih konfliktne situacije. Ravno z živalmi se ti mostovi rušijo in se tkejo pristni odnosi z občani. Tudi izmenjava informacij je zelo dobra – ljudje so bolj odprti do policistov konjenikov kot do policistov, ki se vozijo s službenimi vozili."

Konji so zelo primerni za gibanje po težkem terenu, zato pogosto pomagajo pri iskanju pogrešanih oseb. "Ko jezdiš konja, si višji in imaš boljši pregled nad terenom, konj se tudi hitro giblje. Neko nenapisano pravilo je, da lahko en policist konjenik nadomesti deset policistov, ki hodijo peš, tako da smo pri iskalnih akcijah kar nepogrešljivi. Če pride šest ali osem policistov konjenikov, je mogoče zelo hitro pregledati ogromen teren in zato so tudi rezultati dobri."

Policisti na konjih tudi redno sodelujejo na športnih prireditvah in protestih. Te oblike dela so zelo zahtevne tako za policiste kot za službene konje, ravno zato izvajajo mesečna usposabljanja. "Konj je v osnovi plašna žival, ni navajena motečih elementov, ki so prisotni na raznih protestih in športnih prireditvah, tako da moramo najprej narediti zelo dobro selekcijo, ko jih kupimo, potem pa to njihovo psihofizično kondicijo vzdrževati," opozori Kolarič. Konj kot prisilno sredstvo je namreč zelo učinkovit. "Naši konji so precej veliki, pri ljudeh vzbujajo strahospoštovanje. V večini primerov je dovolj že, da se policijska konjenica samo pojavi na določenem kraju, in napetost vidno popusti, zadeva se umiri. Na srečo redko posredujemo, če posredujemo, pa to naredimo učinkovito in v skladu s pravili stroke."

Konj mora biti miren in ne sme biti plašen, policist pa mora biti predvsem pogumen

Slovenska policija ima trenutno 14 konj v Ljubljani in osem v Mariboru, kjer obstaja združena enota vodnikov službenih psov in konjenikov. Medtem ko ostale konje kupijo, jim lipicance priskrbi Kobilarna Lipica.

"Konje kupujemo v starosti med 4. in 9. letom, pogoj je, da so že osnovno ujahani. Obstaja pravilnik o nakupu in razpolaganju s službenimi živalmi, v njem sta predpisani velikost in starost. Pasma niti ni tako pomembna – predvsem iščemo dober karakter konja, miren temperament, ki ni plašljiv. Konj potem napreduje z dolgotrajnim uvajanjem in ob pomoči starejših konjev – v čredi se vedno počuti varnega in tudi skupina konj je veliko močnejša kot en sam. Tako izkoristimo naučenost starejših konjev in mlade konje privajamo na ta način," pripoveduje inštruktor jahanja Ivan Globokar.

Konj ne sme biti agresiven – niti do ljudi niti do ostalih konj v čredi, zelo pomembna je tudi socializacija s človekom. "Naši konji so ves čas v stiku s svojim jahačem in zagotovo je takšna relacija popolnoma drugačna, kot če si lahko s konjem samo eno uro na dan. To je premalo časa za žival, ki potrebuje ogromno gibanja in pozornosti."

Kakšen pa mora biti policist konjenik? "Po domače povedano, mora biti kar pogumen! Tukaj je namreč treba povezovati policijsko delo, veščine jahanja in obvladovanje konja v nepredvidenih situacijah," še pravi Globokar. Interes za poklic policista konjenika je sicer vse večji, osnovni pogoj je, da ste najprej policist. Znanje jahanja je zaželeno, ni pa obvezno.

Koliko časa policijski konj opravlja svoje delo, je odvisno tudi od tega, pri kateri starosti ga dobijo. "Načeloma velja, da je njihova delovna doma pri nas dolga od 8 do 12 let. Če se pokažejo kakšne težave z zdravjem ali poškodbe, moramo takega konja izločiti, saj konj, ki ni sposoben opravljati delovnih nalog, pač ne more biti v naši službi. Poleg tega imajo naši konji, če so bolni ali poškodovani, bolniški stalež – tako kot policisti," še pravi Globokar.

Glede na to, da pokrivajo pol Slovenije, pa je poškodb zelo, zelo malo, dodaja. "To je mogoče tudi odraz dobrega dela konjenikov, ki poznajo svoj posel in ga znajo opravljati zelo dobro."