Predlogi razširitve policijskih pooblastil so zaskrbljujoči, nejasni in skopo utemeljeni, hkrati pa resno posegajo v ustavno varovano pravico do zasebnosti ter varstva osebnih podatkov, navaja informacijska pooblaščenka.
Med najhujšimi posegi je informacijska pooblaščenka naštela:
1. Predlog za izvajanje stalnega video in avdio nadzora nekaterih javnih površin, kjer navaja, da za varnostno tvegana območja ni zakonske definicije pojma, kar bi dalo Policiji proste roke pri določanju mest za izvajanje takega 24-urnega vsakodnevnega (zlasti tudi avdio!) snemanja, denimo na trgih, ulicah, s tem bi resno posegala v informacijsko zasebnost, pa tudi v druge ustavne pravice posameznikov.
2. Predlog uvedbe tehničnih sredstev za lociranje mobilnih naprav, s čimer se širi nabor podatkov, ki jih sme Policija pridobiti od operaterja, in sicer se podatkom o času in telefonski številki klicane ali kličoče osebe ter podatkom o naročniku številke dodajajo tudi podatki o sporočilih v SMS in MMS obliki, kraju, iz katerega je bila komunikacija opravljena, ter podatki o telefonski številki, vezani na internetno dostopno točko.
3. Nejasnosti glede široke uporabe biometričnih podatkov pri policijskem ugotavljanju identitete, saj se zajem biometričnih podatkov dopušča v vsakem postopku ugotavljanja identitete. Tako široko pooblastilo je po ugotovitvah IP problematično v povezavi z uporabo avtomatizirane obdelave in tehničnih sredstev, med katere sodi tudi tehnologija avtomatizirane prepoznave obrazov, brez vezave na konkretne okoliščine in varovalke za varstvo pravic.
4. Splošno pooblastilo Policije, da sama pridobiva osebne podatke iz informatiziranih uradnih evidenc javnega sektorja – torej tudi iz zbirk bolnišnic, šol, NIJZ, Banke Slovenije, sistema eSociala – in to z brezplačnim neposrednim elektronskim dostopom brez pisne zahteve in brez aktivnega posredovanja upravljavca zbirke, kot je veljalo doslej. Policija bi lahko v podatke vpogledovala, jih kopirala ali izpisovala ter jih obdelovala v vseh svojih postopkih.
5. Tu je še opozorilo glede pomanjkljive ureditve samodejnega preverjanja registrskih tablic v javnem prometu, predlagane ukinitve obveznosti policista, da posameznike ob zbiranju obvestil pouči o prostovoljnosti (in ne dolžnosti) ter možnosti anonimnosti pri podaji obvestil, omenja pa tudi nejasnost pogojev uporabe radarskih sistemov za detekcijo navzočnosti in premikov skozi steno ter naprav za odkrivanje lažnih baznih postaj, širitev uporabe brezpilotnih letalnikov za zbiranje osebnih podatkov tudi za preventivne in nadzorne namene ter omejitve dostopa do lastnih osebnih podatkov.
Javna razprava se je sicer zaključila 3. septembra, Ministrstvo za notranje zadeve pa se bo o predlaganih spremembah z informacijsko pooblaščenko še posvetovalo, pravi notranji minister.
"Širitve policijskih pooblastil je treba sprejemati s tresočo roko"
Glede na Global peace index je Slovenija peta najbolj mirna država na svetu, kar kaže na to, da v državi ni tako velikih pretresov, da bi potrebovali širitev policijskih pooblastil, je pojasnil Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede. "Širitve policijskih pooblastil je treba, podobno kot ustavo, vedno sprejemati s tresočo roko," je dodal.
Žaberl je pojasnil, da si policisti seveda želijo na čim bolj učinkovit način zagotavljati varnost ljudi. "In tudi prav je, da Policija dobi možnost izkoriščanja tehničnih resursov, a mora biti pri tem ustrezno zamejena," je dejal in dodal, da snemanje javnih površin po njegovem mnenju ni potrebno. "Najprej se moramo vprašati, v kakšni družbi želimo živeti. V takšni, kot je Kitajska? Ali v takšni, kot je recimo Velika Britanija, kjer je kamera na vsaki ulici? To seveda po eni strani pripomore k navideznemu zmanjšanju kriminala in lažjemu iskanju storilcev kaznivih dejanj, hkrati pa je to hud poseg v zasebnost vseh. Tudi tistih, ki so nedolžni in hodijo po ulicah," je dejal in pojasnil, da zaradi tega ne moremo "kar tako" pristati na to tezo.
Glede avtomatiziranega preverjanja tablic v javnem prometu je dejal, da gre za pooblastilo, ki ga Policija absolutno potrebuje. "A težava je v tem, da v to kvoto zapademo vsi, tudi tisti, ki nismo storili prekrška ali kaznivega dejanja. Ta del je treba ustrezno zamejiti in urediti ustrezno arhiviranje," je dejal.
Glede širitve uporabe biometričnih podatkov se je strinjal z informacijsko pooblaščenko. "To pooblastilo je preširoko zastavljeno in ga je nujno treba omejiti in zamejiti," je prepričan. Tudi pod pripombe, ki jih je informacijska pooblaščenka zapisala pod širitve uporabe brezpilotnih letalnikov, bi se Žaberl lahko podpisal. "Naslednji korak, ki bi ga moral narediti predlagatelj, je, da se usede s pooblaščenko in zadeve poskuša uskladiti. Na določenih mestih pa je že pooblaščenka ponudila rešitve in predlagala, kakšno naj bi bilo zakonsko besedišče," je pojasnil.
"Vedno je moč najti kompromis," je prepričan Žaberl. "Kompromis pa se vedno ustavi tam, kjer trči na ustavno zagotovljene pravice in meje, ki jih določa ustava. Informacijska pooblaščenka, pa tudi varuh človekovih pravic, sta že večkrat dokazala, da tako pripravljavci kot tisti, ki sprejemajo zakone, torej poslanci, pretirano posežejo v ustavno materijo, in ko ustavno sodišče zaustavi izvajanje nekega zakona ali zahteva popravo zakona, ki pretirano posega v človekove pravice in ni skladno z ustavo, je to jasni opozorilni znak pripravljavcem in poslancem, ki so to sprejeli," je pojasnil.
"Upam, da bo ministrstvo prisluhnilo tako pripombam pooblaščenke kot varuha človekovih pravic," je sklenil.
KOMENTARJI (272)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.