Policijska ura za mlade?

Državni zbor je opravil drugo branje zakona o varstvu javnega reda in miru. Poslanska večina je k zakonu o javnem redu in miru nekoliko presenetljivo izglasovala dopolnilo, s katerim mlajši od 16 let v nočnem času ne bodo smeli vstopati v lokale, kjer prodajajo alkoholne pijače.

Kot je pojasnil državni sekretar na notranjem ministrstvu Zvonko Zinrajh, je temeljni cilj zakona o varstvu javnega reda in miru, ki je eden najstarejših še veljavnih predpisov, učinkovito zagotavljanje javnega reda in miru z namenom uresničevanja pravice posameznika do varnosti in dostojanstva. Zakon naj bi poleg tega zagotovil večji poudarek na varnosti oseb v zasebnem prostoru ter vzpostavil soodgovornost lokalnih skupnosti ter policije pri zagotavljanju varnosti s podelitvijo pooblastil občinskim redarjem.

Koalicijski NSi in SLS sta z dopolnilom predlagali določbo, po kateri mlajši od 16 let od 24. do 5. ure ne bi smeli vstopati v lokale, kjer prodajajo alkoholne pijače. Čeprav so takšno rešitev zavrnili že na matičnem odboru, je predlog vendarle dobil zadostno podporo, saj je zanj glasovalo 40, proti pa 22 poslancev. Za dopolnilo so glasovali poslanci SDS, NSi, SLS in SNS.

Zaščita otrok pred pornografijo ostrejša

Poslanske skupine koalicijskih SDS, NSi in SLS ob pozivu predsednika republike Janeza Drnovška, naj državni zbor na petkovem zasedanju ne sprejme novele zakona o medijih, še naprej "stojijo" za novelo. Po prepričanju poslanca SDS Branka Grimsa je predvidena ureditev zaščite otrok in mladoletnikov pred prikazovanjem pornografije in nasilja glede na obstoječe stanje bistveno ostrejša, na evropsko primerljiv način pa se urejajo nekatere doslej neurejene stvari. V poslanski skupini DeSUS pa bodo stališče o pozivu zavzeli v petek zjutraj.

Grims je pojasnil, da v sedanji fazi obravnave zakona ni več mogoče spreminjati, poslanke in poslanci pa bodo glasovali le o zakonu v celoti. Za sprejetje novele je po njegovih besedah veliko razlogov, če pa bi se izkazalo, da morda katero od določil zahteva dodatno zaostritev, bi bilo to mogoče popraviti z novo novelo, ki bi bila lahko izredno hitro sprejeta.

V poslanski skupini NSi bodo novelo zakona podprli, saj jasno opredeljuje prepoved pornografije in nasilnih prizorov, ki bi lahko škodljivo vplivali na otroka, je dejal vodja poslanske skupine NSi Alojz Sok. Če pa se bo pokazalo, da pojma nasilja in pornografije nista dovolj definirana, bodo pripravljeni zakon ponovno spremeniti.

Poslanski skupini SLS se Drnovškov poziv ne zdi logičen, saj predlagana novela predvideva ustrezno rešitev glede vprašanja pornografije in nasilja, je dejal vodja poslanske skupine Jakob Presečnik. Po njegovih besedah ni razloga, da novele ne bi podprli.

V poslanski skupini DeSUS pa o Drnovškovem pozivu še niso razpravljali. Kot je dejal poslanec najmanjše koalicijske stranke Vasja Klavora, bodo stališče o tem zavzeli v petek zjutraj.

Kot smo poročali, je predsednik republike Janez Drnovšek danes državni zbor pozval, naj upošteva strokovno utemeljena opozorila nevladnih organizacij ter novele zakona o medijih, ki je v neskladju z evropskim pravnim redom, na petkovem zasedanju ne sprejme. Predsednik Drnovšek meni, da je pornografijo in pretirano nasilje, ki bi resno škodovalo telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju otrok in mladostnikov, potrebno regulirati v skladu z evropskimi pravnimi standardi in praksami.

V drugi obravnavi predlagane novele sprejeti 84. člen, ki govori o regulaciji pornografije in pretiranega nasilja v kontekstu zaščite otrok in mladoletnih, je v nasprotju z evropsko direktivo o televiziji brez meja. Omenjeni člen relativizira v tej direktivi opredeljeno popolno prepoved televizijskega predvajanja vsebin, zlasti pornografije in pretiranega nasilja, ki lahko resno škoduje duševnemu, moralnemu in telesnemu razvoju otrok in mladoletnikov, piše v današnji izjavi za javnost urada predsednika republike.

Državni zbor je drugo obravnavo novele zakona o medijih opravil v sredo, 24. maja, ko je parlamentarna večina zavrnila dopolnila LDS in SD. Slednje so v teh dveh strankah pripravili tudi na podlagi mnenja Mirovnega inštituta.