'Policist ni robot, je samo človek'

Delo policistov je med najbolj stresnimi in psihično obremenjujočimi. Večkrat morajo poseči v temeljne človekove pravice in svoboščine. Četudi je takšen poseg upravičen in zakonit, pa lahko uporaba policijskih pooblastil in prisilnih sredstev ter soočanje z različnimi kritičnimi situacijami pri policistih pusti hude fizične, psihične in socialne posledice.

Brez preventivne psihološke dejavnosti lahko upade učinkovitost zaposlenih, pojavijo se želje po prerazporeditvi, zdravstvene težave, povezane s stresom, težave v družinskem okolju ... V Policijski akademiji se sicer izvajajo usposabljanja kandidatov, a samo ta ne morejo izpolniti vseh potreb. "Zato se je vodstvo policije na podlagi predloga psihologov, zaposlenih v policiji odločilo za sistemsko ureditev psihološke pomoči in svetovanja,'' je na novinarski konferenci ob zaključku strokovnega posveta o psihološki pomoči in zaščiti policistov, ki je potekal med 5. in 7. oktobrom v policijskem vadbenem centru v Gotenici, poudarila namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar.

Projekt 24-urne psihološke interventne pomoči

Tako so 1. decembra 2009 prvič v zgodovini slovenske policije uvedli 24-urno psihološko interventno pomoč za policiste. Njen namen sta bili takojšnja psihološka podpora in lajšanje čustvene stiske policistov ob doživljanju travmatskega dogodka ter olajšanje normalnih procesov okrevanja po stresnem dogodku.

Od vzpostavitve projekta do danes je tovrstno pomoč poiskalo že 30 policistov. ''Razlogi so zelo različni, v zadnjem času pa je vse več primerov, ko policisti poiščejo pomoč psihologov zaradi telesne poškodbe med intervencijo,'' je povedala Milanka Jug, psihologinja, zaposlena v policiji.

Projekt policijskih zaupnikov

Kot nadgradnjo prej omenjenega so v policiji vzpostavili tudi projekt policijskih zaupnikov, ki temelji na znanem ''Peer Support'' modelu pomoči. Tako bi psihološko pomoč poleg izkušenih psihologov lahko nudili tudi policisti, ki v svojem okolju in kolektivih uživajo ugled in spoštovanje ter imajo veliko operativnih izkušenj.

''Policist ni robot. Je samo človek,'' je ob tem povedal vodja Sektorja za policijska pooblastila in preventivo Srečko Krope. ''Da je delo policista stresno, verjetno ni treba posebej poudarjati. Zato tudi oni potrebujejo ustrezno podporo in pomoč. Policijski zaupniki so pravzaprav njihovi kolegi policisti, ki so se že srečali s podobno travmatsko izkušnjo ter jo uspešno tudi rešili,'' je še dodal. ''Med 61 kandidati smo jih za vlogo policijskih zaupnikov izbrali le 18, saj so postavljeni kriteriji zelo zahtevni. Policijske zaupnike imamo že na skoraj vseh upravah, manjkajo nam le na policijskih upravah v Postojni, Novem mestu in Novi Gorici. A tudi za ta območja jih bomo zagotovili,'' je še dodal.

Kdaj poiskati pomoč?

Policisti poiščejo pomoč psihologov zaradi različnih dejavnikov: delovnih stresorjev (intervencije pri nasilju v družini, hude prometne nesreče, preiskovanje hudih kaznivih dejanj, delo z rizičnimi skupinami, obveščanje svojcev o smrti njihovih najbližjih ...), organizacijskih stresorjev (premestitve na drugo delovno mesto, pritožbe občanov, nadzori ...), osebnih stresorjev (družinske, partnerske težave, osebne stiske, mobing) ali zunanjih stresorjev (zakonitosti delovanja pravosodnega sistema, trajanje in izidi sodnih postopkov ...).

Svoje izkušnje s travmatsko situacijo in vlogo policijskega zaupnika je predstavil tudi Dejan Kink s Policijske uprave Krško. Pred tremi leti je – da bi zavaroval svoje življenje in življenje ljudi – uporabil strelno orožje. Storilec, ki je grozil z uporabo eksploziva, je strelnim poškodbam podlegel. ''Travma pride za tabo. Soočiti se s tem, da si pri opravljanju dolžnosti skoraj izgubil življenje, ni lahko. Še težje je sprejeti dejstvo, da si nekomu vzel življenje. Danes s svojo izkušnjo poskušam kolegom, ki so se znašli v podobni situaciji, svetovati, kako se soočiti s posledicami takšnih dogodkov in kako prebroditi kritične trenutke.''