Policisti bodo lahko dom preiskali brez lastnika in uporabljali IMSI lovilce

Medtem ko varnostni strokovnjaki poudarjajo, da zaradi strahu pred morebitnimi zlorabami policiji ne smemo odrekati orodij za boljše opravljanje svojega dela, pa informacijski pooblaščenec opozarja, da bomo kolateralna škoda tudi običajni državljani, ki se bomo ujeli v te lažne bazne postaje.

Strokovnjak za varnost Branko Lobnikar glede dovoljene uporabe IMSI lovilcev opozarja, da policije ne smemo omejevati, pač pa ji moramo dati potrebna orodja in ob tem poskrbeti za ustrezen nadzor nad njenim delom. "Je policija institucija, ki ji gre v določeni meri zaupati, ker so tu, da varujejo naše pravice in svoboščine. Tako kot morajo imeti zdravniki pravico dostopa do opiatov, pa jih lahko vseeno zlorabijo, tako morajo imeti policisti pravico do orodij, da izvajajo naloge, ki jih pričakujemo."

In prav to naj bi zdaj dosegli s sprejeto novelo zakona o kazenskem postopku. Ta dopušča, da omenjene naprave zaznajo zgolj telefonske številke osumljencev, potrebne za nadaljnje prikrite preiskovalne ukrepe, ne pa tudi vsebine komunikacije.

Miroslav Žaberl, strokovnjak za policijska pooblastila, opozarja: "Če bi pa policija izvajala kakšno tajno prisluškovanje ali kakšen drug preiskovalni ukrep, pa mora uporabiti drugo aparaturo in zato potrebuje drugo odredbo sodišča."

A ker lovilci kot lažna bazna postaja zajamejo podatke v določenem radiju, se bomo vanje nehote ujeli tudi ostali državljani v okolici, naše številke pa bo hranila policija. Gre za zelo invazivno metodo, zlorabe pa so vselej možne, skrbi namestnika informacijske pooblaščenke. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke, opozarja: "Zato smo predlagali še dodatne varovalke, ki pa niso bile sprejete. Kot recimo, da bi se te naprave hranile na sodiščih, da se na ta način onemogoči morebitna samovoljna uporaba policije. Da tudi predlog za izdajo odredbe vsebuje natančno specifikacijo lovilca."

Policijsko delo bo odslej olajšano tudi pri hišnih preiskavah. Če je zakonodaja doslej zahtevala navzočnost lastnika ali njegovega zastopnika, kar je nemalokrat pripeljalo do zavlačevanja postopkov in onemogočanja zbiranja dokazov, pa zdaj to ni več potrebno. "Ampak menim, da je tudi tukaj z obligatorno prisotnostjo preiskovalnega sodnika, ki vodi to preiskavo, zadovoljeno vsem regulativam," dodaja Žaberl.

Bolj naj bi zaščitili tudi žrtve kaznivih dejanj

Organi pregona bodo morali izdelati oceno ogroženosti žrtve in potrebe po njeni zaščiti, poskrbeti, da bi bilo čim manj stikov med žrtvami in storilci. Da otrokom kot pričam ne bi bilo treba na sodišče, pa bi njihova pričevanja lahko posneli že v predkazenskem postopku. "Ne smemo narediti tega, kar imenujemo sekundarna viktimizacija. Je treba iznajti takšen način, da bodo razumeli, da so država in državni postopki tam, da jim pomagajo," navaja Lobnikar.

Z bolj natančno hrambo gradiv iz prikritih preiskovalnih ukrepov pa želi vlada preprečiti tudi primere, kot je denimo Jankovićeva 'farmacevtka'. Dvoletni rok, ko je treba tovrstna gradiva uničiti, odslej pretrga katero koli dejanje državnega tožilstva, usmerjeno v pregon.