Analiza vzrokov odškodninskih zahtevkov pri uporabi policijskih prisilnih sredstev in ukrepov za njihovo odpravo predstavlja edinstven primer sistemskega reševanja problematike v policiji. Na podlagi analize bo lahko ministrstvo za notranje zadeve izvajalo strateški nadzor nad uporabo prisilnih sredstev in bolje obvladovalo odškodninsko problematiko, je na današnji predstavitvi analize na Policijski akademiji v Tacnu dejala vodja projekta Adriana Rejc Buhovac.

Projekt so raziskovalci razdelili na analitični in razvojni del. V prvem so obdelali štiri med seboj močno povezane vsebine, in sicer analizo obstoječe metodologije za strateški nadzor nad uporabo policijskih prisilnih sredstev, empirično analizo dejavnikov odškodninskih zahtevkov, analizo prava na področju policijskega dela ter analizo stališč policistov do izobraževanja, profesionalizma in policijske poklicne kulture. Razvojni del projekta pa vključuje oblikovanje sistema kazalcev za strateško kontrolo nad uporabo policijskih prisilnih sredstev, je pojasnila vodja projekta.
Analiza stališč policistov je tako pokazala, da se policisti zavedajo odškodninske odgovornosti v primeru nepravilnega opravljanja policijske dejavnosti. Raziskovalci so še ugotovili, da policisti nagrajevanje zaznavajo kot ustrezno, svoje delo pa ocenjujejo kot delo, ki zahteva znanje mnogih veščin. Policisti so izrazili tudi potrebo po izboljšavah na področju temeljnega izpopolnjevanja, mentorstva ter izboljšanja delovnega vzdušja v policiji.
Model vzročno-posledičnih povezav, ki so ga razvili avtorji projekta, na prvi ravni predvideva več korakov, in sicer od vzpostavitve enotne informacijske podpore za dostop in obdelavo podatkov, vzpostavitve t.i. pisarne za redno vsebinsko in stroškovno evalvacijo odškodninskih zahtevkov, do učenja na osnovi primerov, razvoja strategije komuniciranja z javnostmi in posamezniki ter izdelave strategije razvoja in uporabe prisilnih sredstev, je pojasnil član projekta ter svetovalec s področja razvijanja in uvajanja sistemov za strateško kontrolo Nenad Savič.

Potrebna je tudi višja raven politične kulture, ki bi preprečila izrabljanje policije v politične namene. Manjše število odškodninskih zahtevkov lahko dosežemo tudi z zmanjšanjem števila poškodovanih oseb v postopkih, kjer se uporabljajo prisilna sredstva. Za zakonito in strokovno uporabo prisilnih sredstev je nadalje potrebna visoka raven znanja in usposobljenosti tako policistov kot inštruktorjev, je dejal Savič.
Ker se bodo konflikti reševali z zakonito in strokovno uporabo prisilnih sredstev, bodo poškodbe oseb v postopkih manjše in milejše, to pa bo posledično pomenilo tudi manj pritožb zoper prekomerno uporabo teh sredstev. V nadaljevanju bo to pomenilo tudi manj odškodninskih zahtevkov in manjši pripad sodnih zahtev. Na takšen način bodo lahko v policiji uresničili tri poglavitne cilje, in sicer zmanjšati delež odškodninskih zahtevkov zaradi nepravilnosti v postopku, zmanjšati stroške odškodninskih postopkov ter zmanjšati delež izplačil odškodninskih zahtevkov zaradi nezakonite ali nestrokovne uporabe prisilnih sredstev, je še dejal Savič.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.