Poškodbe s pirotehniko: 'Rehabilitacija se konča, a zaznamovan si do smrti'

Boštjan Kavc, inšpektor Sektorja uniformirane policije PU Celje, je uvodoma predstavil nekaj pomembnih določil zakona o eksplozivih in pirotehničnih sredstvih, ki je stopil v veljavo leta 2008 in prepoveduje prodajo, posest in uporabo pirotehničnih sredstev kategorije II. in III., katerih glavni učinek je pok. Prav zaradi teh prihaja do najhujših poškodb. 

Pojasnil je, da morajo biti vsi pirotehnični izdelki, ki se uporabljajo v Sloveniji, ustrezno označeni v slovenskem jeziku, prav tako morajo imeti navodila za varno uporabo in rokovanje. Svetoval je, da pirotehnike ne kupujemo na spletu ali črnih trgih, torej pirotehnike, ki ni preverjena in lahko zaradi njene uporabe nastanejo hude poškodbe.

Policisti so v letu 2020 ugotovili 60 kršitev s področja uporabe pirotehnike, leta 2021 pa 104 kršitve. Navedeni podatki nekoliko odstopajo od petletnega povprečja, saj ugotavljajo, da je povprečje znašalo 85 ugotovljenih kršitev. V letu 2020 so zaradi petard obravnavali deset primerov poškodovanja tuje stvari, leta 2021 pa 99. Pri teh kršitvah objestneži največkrat odvržejo pirotehniko višje kategorije v poštne nabiralnike in smetnjake, nato pa odidejo, ne zavedajo pa se, da lahko mimo takrat pride kakšen otrok in ga lahko huje poškodujejo, je pojasnil.

Dodal je, da policisti leta 2020 niso zabeležili telesnih poškodb zaradi pirotehnike, ker je bilo takrat zaradi koronavirusa zbiranje prepovedano. Leta 2021 pa so zabeležili sedem poškodb, štirje mladoletniki so dobili opekline, enemu so amputirali dlan, ena polnoletna oseba je utrpela lahko telesno poškodbo, eni pa so amputirali prste. Leta 2020 so policisti v Sloveniji zasegli nekaj več kot 4000 kosov pirotehničnih sredstev, leta 2021 pa 12.500 kosov.

Policisti v okviru preventivnih aktivnosti po celotni državi izvajajo preventivna predavanja na vseh vzgojno-izobraževalnih institucijah, otroke poučujejo o varnem rokovanju pirotehnike in tako poskušajo preprečiti čim več poškodb.

Uroš Medved, vodja policijskega okoliša s PP Velenje, je eden od avtorjev plakatov, ki so jih za učenje preventive izdelali na Policiji. Pri svojem delu se srečuje tudi s šolarji, ki jih uči o varni uporabi pirotehnike. Pojasnil je, da skušajo s pomočjo plakata otroke izobraziti, saj gre za infografiko, s katero na lahek način pojasnijo, kaj se sme delati in kaj ne. Učijo jih, naj ne eksperimentirajo s pirotehničnimi sredstvi, otroci do 14 leta pirotehnike sploh ne smejo uporabljati in kupovati, je dodal. Mladoletniki od 14. do 18. leta pa to lahko počnejo pod nadzorom starejše osebe. Zavedajo se, da pokanja ne morejo preprečiti, zato otroke poskušajo izobraziti, naj to delajo vsaj na varen način, saj so posledice trajne in ne začasne.

Andrej Strahovnik, dr. med., specialist kirurg iz Splošne bolnišnice Celje, pa je pojasnil, da se je v zadnjih letih spremenila struktura in število poškodovancev zaradi pirotehničnih sredstev. Na srečo število poškodb nekoliko pada, je pojasnil. Kirurgi namreč nimajo radi poškodb s pirotehničnimi sredstvi, je pojasnil, saj so to hude poškodbe, ki najpogosteje prizadenejo populacijo od 21. do 30. leta, kar se je spremenilo, saj so bili včasih najbolj prizadeti najstniki od 10. do 20. leta. Kar 80 odstotkov poškodovancev je aktivnega prebivalstva v delovni dobi, je dodal. 

Največkrat si poškodujejo roke in obraz (oči, sluh), kar pripelje do trajnih posledic, tudi invalidnosti, in to v dobi, ki narekuje celotno kariero in nadaljnje življenje. Do poškodb pride zaradi neupoštevanja navodil, predelave pirotehnike in slabe kakovosti pirotehnike, je pojasnil Strahovnik. 

Kot je povedal, gre za eksplozivne poškodbe, ki jih imenujejo blast poškodbe in so enakovredne tistim, ki jih dobijo na vojnih območjih, le da so v manjšem obsegu, mehanizem je pa enak. Za kirurge pomenijo take poškodbe visoko energetske poškodbe, ki narekuje poškodbo tkiva, rezultati pa so kljub največjemu trudu slabši kot ob podobnih poškodbah, kot sta vreznina z mesoreznico in vsekanina. 

Martin Bučar, 20-letni fant, ki se je pred šestimi leti izredno hudo poškodoval pri uporabi pirotehnike na šentjurskem območju, je povedal svojo zgodbo, ki ga je za vedno spremenila. Leta 2016 je prižgal petardo, ki je imela 75 gramov smodnika in je bila že skoraj kot bomba, je povedal. Takoj je počilo, odpeljali so ga v bolnišnico na operacijo, rehabilitacija pa je trajala več mesecev, je pojasnil in dodal, da je prejel tudi umetne roke. Rehabilitacija se konča, a zaznamovan si do smrti, je dodal. Tudi sam je bil prepričan, da se njemu to ne more zgoditi, zdaj pa ima namesto rok proteze, težave ima z vidom in s sluhom. Tudi s finančne strani se mu zdi, da je bolje, da si za denar, ki ga bi porabili za petarde, privoščite raje izlet. Vse je pozval, naj dvakrat premislijo, preden bodo petarde kupili in jih prižgali.

Vodnik službenih psov s Policijske postaje Celje je povedal, da je za psa, četudi so navajeni poka, pokanje petard zelo stresno. Za neizkušene pse, ki nimajo treningov, pa je pokanje še večja travmatična izkušnja, zato se velikokrat strgajo s povodca in zbežijo, je povedal. Apelira na vse, ki imajo namen metati petarde, naj tega ne počnejo v mestu in strnjenih naseljih, ampak naj gredo na travnike, kjer ni veliko živali. Lastnikom psov pa svetuje, da pse ob teh stresnih situacijah nagrajujejo, jim ne posvečajo prevelike pozornosti, ko pa poči, da dobi pes neko nagrado, da to poveže z dobro izkušnjo.