Lastnike hišnih in rejnih živali pozivajo, naj poskrbijo, da imajo njihove živali ves čas na voljo dovolj sveže pitne vode, ustrezno senco oziroma hladen in zračen prostor za počitek ter zaščito pred neposrednim soncem. Pse je priporočljivo sprehajati v zgodnjih jutranjih ali večernih urah, ko temperature niso več tako visoke in asfalt ni razbeljen.
Posebej opozarjajo, da živali nikoli ne puščamo v parkiranih vozilih. Temperatura v notranjosti vozila lahko že v nekaj minutah doseže življenjsko nevarne vrednosti, tudi če je vozilo parkirano v senci ali ima priprto okno.
Visoke temperature vplivajo tudi na službene živali. Tudi policijski službeni psi v teh dneh opravljajo naloge na terenu, zato njihovi vodniki posebno pozornost namenjajo zagotavljanju zadostne količine vode, počitku v senci in prilagajanju aktivnosti vremenskim razmeram.
Živali so v času vročinskih valov še posebej ranljive. Z nekaj dodatne pozornosti, odgovornosti in srčnosti lahko pomembno prispevamo k njihovemu dobremu počutju ter preprečimo nepotrebno trpljenje.
V nevarnosti tudi prostoživeče živali
V teh razmerah ne smemo pozabiti niti na prostoživeče živali. Zaradi suše in pomanjkanja vode se številne ptice, ježi, veverice in druge živali soočajo z dodatnimi težavami pri iskanju vode. Zelo preprosto jim lahko pomagamo tako, da na vrt, dvorišče ali balkon postavimo plitvo posodo s svežo vodo, ki jo redno menjamo.
Plitva posoda naj bo vedno v senci, voda pa sveža in čista. Kamenje ali vejice so lahko živalim v pomoč za varen izhod iz posode, ob tem pa odsvetujejo uporabo sladkorja, mleka ali drugih dodatkov. "Če opazite močno izčrpano ali poškodovano divjo žival, se obrnite na pristojno veterinarsko službo," so dodali v Društvu Reks in Mila.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, ptice vodo pogosto iščejo na povsem neobičajnih mestih. Zaradi vročine dihajo z odprtim kljunom, razpirajo krila in izgubljajo veliko tekočine, mladiči v gnezdih, še posebej pod strehami ali na drugih izpostavljenih mestih, pa se lahko pregrejejo še preden poletijo. Glede ježev, veveric, kun, lisic in drugih sesalcev so zapisali, da ti v iskanju vode ponoči prehodijo bistveno daljše razdalje kot običajno, pri tem pa pogosto prečkajo ceste in naselja, zato se poveča tudi število nesreč.

Žuželke, predvsem čebele, čmrlji in metulji, brez vode ne morejo učinkovito opravljati svoje ključne vloge opraševalcev, dvoživke ostajajo brez mokrišč, ribe pa trpijo zaradi nizkega vodostaja in pregrete vode, v kateri je vse manj kisika, so še opozorili. Tudi večje divje živali, kot so srne, jeleni in divji prašiči, se zaradi pomanjkanja vode vse pogosteje približujejo naseljem, kar pa se ne dogaja zaradi izgube strahu pred človekom, temveč jih k temu sili preživetje.
Izpostavili so še opozorila znanstvenikov, da visoke temperature zemljo izsušujejo še hitreje kot pomanjkanje padavin, zato se vodni viri praznijo bistveno hitreje kot nekoč. Posledice tega občutijo celotni ekosistemi, od žuželk in ptic do sesalcev ter ljudi. Kot so še zapisali, voda ni le sredstvo za odžejanje, temveč tudi uravnavanje telesne temperature, presnovo, prebavo, hlajenje organizma in normalno delovanje vseh življenjskih procesov. Brez vode živali hitro dehidrirajo, postanejo izčrpane, izgubijo orientacijo, težje najdejo hrano in postanejo bistveno bolj ranljive za bolezni, poškodbe ter plenilce.
Ker vročinski val ne prizanaša nikomur, tudi živalim ne, v Živalskem vrtu Ljubljana v teh dneh skrbijo, da se lahko vsaka žival po svoje ohladi in osveži. Na vpliv visokih temperatur se živali odzivajo različno, najtežje je tistim s severnih in gorskih območij, so pojasnili. Kot enega najpomembnejših ukrepov izpostavljajo dostop do sveže pitne vode.


































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.