Policisti s poostrenim nadzorom, na cestah tudi silhuete policistke z radarjem

Nova nacionalna preventivna akcija Osredotoči se na cesto bo potekala od 15. do 21. januarja, policisti pa bodo v tem času pozorni na vse kršitve, ki vplivajo na zmanjšanje voznikove pozornosti na cesto. Agencija za varnost prometa (AVP) in Policija sta danes v Ljubljani izvedli tudi dogodek za medije, na katerem sta predstavili rezultate ankete o navadah in motnjah, ki lahko pomembno vplivajo na osredotočenost voznikov v prometu. Agencija za varnost prometa je ob tej priložnosti Policiji v uporabo predala silhuete policistke z radarjem.  

Tveganje za nesrečo povečuje vse, kar odvrača voznikovo pozornost s ceste

"Na sposobnost osredotočenosti med vožnjo poleg aktivne uporabe mobilnega telefona vpliva vrsta dejavnikov, kot so prehitra vožnja, različna čustvena stanja, utrujenost in obvladovanje stresa. Med moteče dejavnike vštevamo tudi nastavljanje različnih sistemov v vozilu, kot so radio, klimatska naprava in multimedija, pa tudi prehranjevanje, kajenje in ličenje," je dejala direktorica Agencije za varnost prometa mag. Simona Felser.

"Pomemben dejavnik je predhodno uživanje alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi, še posebej v kombinaciji z zdravili. Nacionalno preventivno akcijo Varno brez telefona smo zato od letos dalje nadomestili z novo, razširjeno preventivno akcijo Osredotoči se na cesto, ki jo bomo ponovili jeseni," je pojasnila.

Da bi pridobili uvide o osebnih prepričanjih in navadah ter motnjah, ki lahko pomembno vplivajo na sposobnost osredotočanja voznikov na vožnjo, je Agencija za varnost prometa januarja letos izvedla tudi spletno anketo, ki jo je izpolnilo 1850 oseb. "Reprezentativen vzorec slovenskih voznic in voznikov je pokazal nekatere skrb vzbujajoče rezultate, ki kažejo na to, da je pozornost voznikov na vožnjo prepogosto manjša, kot bi morala biti," je poudarila.

Veliko voznikov vozi prehitro, med vožnjo telefonira, se liči in prehranjuje, ne prepoznava utrujenosti in seda za volan, čeprav so uživali alkohol

Kot je poudarila Felserjeva, kar četrtina voznikov priznava, da med vožnjo niso vselej pozorni na druge udeležence v prometu, da ne spremljajo prometne signalizacije in ne spoštujejo pravil. Več kot 40 odstotkov pa priznava, da med vožnjo kadijo, se ličijo, prehranjujejo ali izvajajo druga opravila, ki zmanjšujejo osredotočenost. 

Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da le tretjina voznikov med vožnjo vedno obvladuje svoja čustva. Različna čustvena stanja namreč lahko vplivajo na počasnejši reakcijski čas, slabše predvidevanje ter večjo verjetnost za bolj tvegane odločitve in agresivno vožnjo. Kot je pokazala anketa, le polovica voznikov vedno prepozna lastno utrujenost in posledično tudi ustrezno ukrepa. Pri tem je treba opozoriti, da utrujenost voznika prispeva k 15 do 20 odstotkom prometnih nesreč z najtežjimi posledicami.

Skoraj 90 odstotkov voznikov se zaveda, da vožnja pod vplivom alkohola vpliva na sposobnost osredotočenosti, a se jih le polovica vožnji po zaužitju alkohola odpove, četudi je to v zakonsko dovoljeni meji. Velja poudariti, da že prvi popit kozarec alkoholne pijače vpliva na zmožnost presoje in reakcijski čas voznika, varne meje pitja alkohola pa ni, zato je trezna udeležba za volanom edina prava odločitev.

Kar 40 odstotkov anketiranih tudi priznava, da med vožnjo uporabljajo mobilni telefon brez prostoročnega sistema. Čeprav zakonodaja dovoljuje prostoročno telefoniranje med vožnjo, pa tudi takšen način telefoniranja zmanjšuje voznikovo pozornost in ga zaradi zapoznelih odzivov postavlja v podobno tveganje, kot da bi del poti prevozil z zaprtimi očmi. Zato velja nasvet: med vožnjo ne telefonirate, saj je vožnja aktivnost, ki ji moramo posvetiti vso pozornost.

"Namen policijskega nadzora je narediti naše ceste varnejše za vse"

V okviru prizadevanj za boljšo varnost cestnega prometa bodo policisti med preventivno akcijo opravljali poostren nadzor uporabe mobilnih telefonov, pozorni pa bodo tudi na druge kršitve, kot je denimo prehitra vožnja, in na druga ravnanja, ki motijo osredotočenost voznika na cesto. "Osnovni namen akcije je zmanjšati možnost udeležbe v prometnih nesrečah," pa je dodal vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi mag. Ivan Kapun.

Kot je poudaril Kapun, so policisti v letu 2023 (2022) ugotovili 24.797 (25.700) kršitev zgoraj opisanih prepovedanih ravnanj voznikov, kar kaže na to, da ljudje še vedno kršijo cestnoprometne predpise.

"Med akcijo bomo zato policisti nadzirali uporabo mobilnih telefonov in drugih naprav ter opreme (denimo tablic, prenosnih računalnikov in slušalk), ki motijo voznike motornih vozil, kolesarje in voznike e-skirojev med vožnjo, pozorni pa bomo tudi na uporabo varnostnega pasu in zadrževalnih sistemov."

"Med kršitelji sicer prevladujejo vozniki osebnih vozil, toda čedalje več kršitev povzročijo vozniki e-skirojev in kolesarji. Uporabo motečih naprav odsvetujemo tudi pešcem, ki nemalokrat zamišljeno, s pogledom v mobilni telefon stopijo na prehod ali kolesarsko stezo, ne da bi preverili, ali je to zanje varno," je še dodal Kapun.

Na cestah bodo z namenom umirjanja hitrosti ponovno stale silhuete policistk z radarjem 

Neprilagojena hitrost je še vedno poglavitni vzrok za smrtne prometne nesreče. Lani je zato življenje izgubilo kar 31 oseb. Ob tem toliko več skrbi vzbujajo rezultati ankete AVP-ja, v kateri skoraj 90 odstotkov anketirancev priznava, da občasno omejitve hitrosti namerno prekoračijo.

"V sklopu akcije smo zato ponovno pripravili tudi silhuete policistke z radarjem za vseh osem policijskih uprav, ki jih z današnjim dnem v uporabo predajamo Policiji," je še dodala Felserjeva.

"Hitrost vsekakor kot dejavnik tveganja ostaja eden izmed glavnih vzrokov prometnih nesreč in pomembno prispeva tudi k teži posledic prometnih nesreč, številu hudo in smrtno poškodovanih. Naša prioritetna naloga v letu 2024 bo, da z nadzornimi aktivnostmi stremimo k zmanjšanju povprečnih hitrosti, kar bo posledično pomenilo manj mrtvih, manj hudo in lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi hitrosti," dodaja Kapun. 

Lani so policisti skupaj obravnavali 19.609 prometnih nesreč, od tega je bila hitrost kot dejavnik za nastanek prometne nesreče ugotovljena v 3706 primerih ali 19,8 odstotka primerov. Lani je v prometnih nesrečah življenje izgubilo skupaj 83 ljudi, zaradi hitrosti pa kar 32, kar pomeni 38,5 odstotka. To kaže na veliko težavo, ki jo predstavlja hitrost v prometu.

"Ker policisti ne morejo biti vedno prisotni na vseh odsekih cest, kjer se dogajajo prekoračitve hitrosti, smo z veseljem sprejeli osem silhuet, ki bodo zagotovo – to kažejo tudi pretekle izkušnje – pomagale dodatno umirjati promet," pravi Kapun.