Neprilagojena hitrost vsako leto po nepotrebnem vzame veliko življenj in tudi pri nas je še vedno med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Samo lani je bilo zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah 39 smrtnih žrtev, so sporočili s Policije.
V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo zaradi neprilagojene hitrosti zabeleženih 780 prometnih nesreč, v katerih je umrlo devet udeležencev, 38 pa se jih je huje telesno poškodovalo. Število umrlih se je v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 povečalo za 30 %, za dober odstotek in pol pa se je zmanjšalo število hudo telesno poškodovanih.
V sredo maraton nadzora hitrosti
V tednu od 13. do 19. aprila bo zato po vsej državi potekala preventivna akcija Hitrost, ki je namenjena umirjanju hitrosti na naših cestah. Policisti bodo v tem času izvajali poostren nadzor in tako preverjali, ali vozite prehitro.
Policijske aktivnosti bodo še posebej skoncentrirane v sredo, 15. aprila, ko bo tako v Sloveniji kot v praktično vseh državah Evropske unije potekal maraton nadzora hitrosti.
Dan pred tem, v torek, bodo policisti objavili lokacije poostrenih nadzorov. "S tem želimo predvsem delovati preventivno, obvestiti ljudi o povečanem številu kontrol, predvsem pa doseči, da bi vozili po predpisih. Z umirjeno vožnjo, prilagojeno razmeram in omejitvam namreč vozniki zelo pripomorejo k varnejšim cestam," so zapisali.
Policisti ob tem poudarjajo, da smo za prometno varnost odgovorni vsi. "Pravila v cestnem prometu obstajajo z razlogom. Če bi jih bolj upoštevali, bi bilo bistveno manj nesreč. Vozniki se moramo zavedati, da od našega ravnanja ni odvisna le naša varnost, temveč tudi varnost drugih prometnih udeležencev. Zato moramo ravnati odgovorno, odgovornost pa se začne z vožnjo v skladu s predpisi in omejitvami hitrosti."
Neprilagojena hitrost je drugi najbolj pogost vzrok za nastanek prometnih nesreč (delež v lanskem letu znaša dobrih 18 %), prvi so nepravilni premiki z vozilom, sledi nepravilna stran/smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Je pa bila neprilagojena hitrost v 2025 še vedno najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom (v 42 % primerov), še posebej v kombinaciji z alkoholom in neuporabo varnostnih pasov.

Vozne razmere spomladi so še posebej kritične
Začetek preventivne akcije za umirjanje hitrosti ni naključen, še pravijo v Policiji. V pomladnih mesecih se zaradi toplejšega vremena na cestah pojavi več udeležencev v prometu. Po dolgih zimskih mesecih svoje jeklene konjičke znova zaženejo tudi vozniki motornih koles in mopedov. Lepo vreme in višje temperature ustvarjajo občutek dobrih voznih razmer, kar velikokrat botruje tudi višanju hitrosti. Večina prometnih udeležencev takrat začne voziti nekoliko hitreje, kar še posebej velja za voznike motornih koles in mopedov.
"Vozite previdno, hitrost vožnje pa vselej prilagodite omejitvam, svojim voznim sposobnostim in razmeram na cesti. Naj se vam ne mudi, počasi se včasih pride dlje!"
'Hitrost ni le številka'
Direktorica Agencije za varnost prometa (AVP) Saša Jevšnik Kafol je ob začetku letošnje akcije Hitrost izpostavila, da je vsako izgubljeno življenje preveč, sploh če gre za posledico neodgovornega ravnanja posameznika, ki bi ga lahko preprečili.

"Hitrost ni le številka, ampak neposredno vpliva na verjetnost nesreče in možnost preživetja. Manjša hitrost pomeni več časa za reakcijo, krajšo pot ustavljanja in bistveno manj hudih posledic. Raziskave kažejo, da se pri povečanju hitrosti s 30 na 50 km/h tveganje za nesrečo s smrtnim izidom poveča tudi do 9-krat. Ali drugače povedano, če na kratke razdalje vozimo s povprečno hitrostjo 50 km/h namesto 30 km/h, ne pridobimo bistveno na času, lahko pa se pot konča usodno," je dejala.
Tudi na AVP voznike pozivajo, da hitrost prilagodijo razmeram v prometu, še posebej na območjih šol, vrtcev in igrišč, kjer je največ ranljivih udeležencev v prometu. "Na cesti šteje le varen prihod in ne sekunde, ki jih prihranimo s prehitro vožnjo."




















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.