V gorah ima Policija sicer že dolga leta posebno vlogo. "Dejstvo je, in to je Policiji z reševalci in ekipami Slovenske vojske skupno, da gre v prvi vrsti za reševanje življenj. To je prioriteta, ampak ta prioriteta nekako ne more popolnoma zaživeti, če zraven ni tudi samoodgovornosti vsakega posameznika, ki odhaja v gore. To dvoje je nezdružljivo povezano," so sporočili kranjski policisti.
Kot so pojasnili, bi se tako kot pri vožnji avtomobila ali kolesa, ko se najprej naučiš pravil in osnov, šele nato začneš z vožnjo, morali tudi pri gorah, ki so lahko celo bolj nevarne kot ostalo, najprej naučiti osnov, večina ljudi pa gore običajno začne osvajati brez vsakršne postopnosti in seznanjanja. "To je enako, kot bi kolo začeli voziti brez krmila ali že prvič plezali brez vrvi. To ne gre. Vsak, ki hodi v gore, mora razumeti kompleksnost hribov in jih ne jemati kot samoumevne," razlagajo.
Da bi stvari bolje razumeli, so policisti podali primer. Če si na primer oseba na Kriški Gori, ki je nižja in razmeroma hitro dostopna gora, zvije gleženj, zaradi bolečine obsedi in pokliče pomoč. To je pravilno, poudarjajo in dodajajo, da je treba ob poškodbi počakati na kraju, na varnem, če je blizu planinska postojanka in če oseba zmore, pa gre lahko tudi tja in ob klicu na pomoč sporoči lokacijo, da jo reševalcem ni treba iskati in tako izgubljati časa. "Ob klicu se vedno aktivira reševalna ekipa. Če so pogoji za let helikopterja bodisi Policije ali Slovenske vojske, je ekipa lahko zelo hitro na kraju, če ni pogojev, pa se rešuje peš. In to kljub izjemni pripravljenosti in veliki usposobljenosti reševalcev terja določen čas, vmes pa je poškodovanec običajno nemočen," pojasnjujejo na kranjski policijski upravi.
Četudi je poškodba lažja, je to za posameznika težka situacija, ker smo navajeni, da je vse takoj pri roki, česar pa v gorah ni. "V gorah ni nič pri roki, vse je daleč stran. In dokler ne pride pomoč, si s poškodbo na kraju praktično sam. In samo predstavljamo si lahko, kako je, če gre za težke poškodbe, zlome, hude krvavitve, nezavest, huda bolezenska stanja, in da si v takem položaju," pravijo. A omenjeni primer je bil podan za nižjo goro, višje ko gremo, bolj kompleksne so intervencije. "Svoja zgodba so tudi ferate," razlagajo policisti in zato poudarjajo, da je treba gore spoštovati, se prilagajati in se o njih tudi učiti.
Že pozimi so doživeli zelo črn uvod v letošnje leto, saj so zabeležili več smrtnih nesreč in običajno glede na zadnja leta tudi ni verjetno, da v prihajajoči poletni sezoni ne bi bili priča novim težjim nesrečam. Obiska bo veliko in ta je sorazmeren tudi s številom nesreč. Največkrat zaradi padcev in zdrsov ter padajočega kamenja in odlomov skal. V večini primerov se nesreče dogajajo pohodnikom, ki v gore zahajajo občasno ali po nekem navdihu in pri tistih, ki se precenjujejo. Dejstvo je, da tudi v segmentu vrhunskega alpinizma prihaja do nesreč, ampak tam ljudje tveganja veliko bolje razumejo in se znajo, seveda, kadar lahko, bolje odzvati, pravijo na PU Kranj.
"Gore zato niso samo dopust, ampak tudi resna stvar, ki vsakič zahteva določene priprave. Zato prosimo vse, naj to vzamejo v zakup. Gre za njihovo varnost, za njihovo življenje. Zato naj si vsak pred turo vedno zastavi osnovna vprašanja: Kam grem? Ali poznam pot? Kako sem pripravljen? Kakšno opremo imam? Kakšno je vreme? Kakšna je napoved? S kom grem? Če grem sam, kar sicer ni priporočljivo, kdo bo poklical na pomoč, če me do določene ure ne bo nazaj? In tako dalje. To so osnove, ki jih imajo vrhunski športniki ves čas v glavi. In tako naj si stvari, poudarjamo, zaradi lastne varnosti, zastavijo tudi pohodniki," svetujejo.
Opozarjajo pa tudi na druge nevarnosti, kot je na primer trend fotografiranja v vseh mogočih položajih in na vseh možnih koncih, ki so se tudi že končale s smrtjo. Težava so tudi nepoznavanje poti in posledično zahajanje s poti, precenjevanje zmožnosti, bolezenska stanja, alkohol, tveganje poveča tudi utrujenost, neustrezna oprema in podobno. Zagode pa jo lahko tudi vreme. Tveganj je precej, jih pa z odgovornim pristopom lahko bistveno zmanjšamo, pojasnjujejo.
Policisti zato prosijo vse, ki bodo letos v gorah, naj se pripravljajo na vzpone, morebiti uporabijo pomoč licenciranih vodnikov in nasploh ravnajo varno. Tuje planince pa naj na vse to opozarjajo ponudniki nastanitev.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.