Februarski Politbarometer je pokazal, da je podpora vladi Antona Ropa od januarja padla za štiri odstotke na 43 odstotkov, delež tistih, ki je ne podpirajo, pa se je povečal za šest odstotkov, in sicer na 45 odstotkov.
Kar 71 odstotkov vprašanih meni, da politiki skušajo z dolgotrajnimi razpravami o izbrisanih nabirati politične točke, medtem ko jih 13 odstotkov meni, da skušajo rešiti problem, je na današnji predstavitvi raziskave povedal predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na Fakulteti za družbene vede Niko Toš.
Tudi tokrat je padla podpora LDS (17 odstotkov, januarja 21 odstotkov), povečala pa se je podpora SDS (16 odstotkov, januarja 15 odstotkov). Očitno se je povečal delež strankarsko neopredeljenih (46 odstotkov, januarja 41 odstotkov).
Delež tistih, ki menijo, da je primerno, da se o pravicah posameznika ali določene skupine ljudi odloča na referendumu, se je z januarskih 37 odstotkov povečal na 41 odstotkov. Tistih, ki menijo, da to ni primerno, pa je z januarskih 53 odstotkov padel na 47 odstotkov. Neopredeljenih je 12 odstotkov (januarja 10 odstotkov).
Delež tistih, ki menijo, da gradnja džamije ni primerna, je z januarskih 53 odstotkov padel na 51 odstotkov, delež tistih, ki menijo nasprotno, pa je ostal na enaki ravni kot januarja - 38 odstotkov. Neopredeljenih je 11 odstotkov (januarja devet odstotkov).
Kot omenjeno, je padla podpora LDS, poleg nje pa še NSi (dva odstotka, januarja trije odstotki) in SNS (štirje odstotki, januarja šest odstotkov). Podpora pa se je poleg SDS povečala še SLS (pet odstotkov, januarja štirje odstotki). Enako podporo kot mesec poprej imajo DeSUS (en odstotek), SMS (dva odstotka) in ZLSD (šest odstotkov).
Med državnimi organi je najboljšo oceno dobil predsednik državnega zbora Borut Pahor, za njim je predsednik republike Janez Drnovšek, na tretjem mestu pa je premier Anton Rop. Sledijo opozicija, vlada, državni zbor in na zadnjem mestu ustavno sodišče. Med ministrstvi so najbolje ocenjeni služba vlade za evropske zadeve ter ministrstvi za zunanje zadeve in za obrambo, najslabše pa ministrstva za notranje zadeve, za pravosodje in za gospodarstvo. Prevladujoča kritičnost do političnih razmer se izrazi v tem, da je ministrstvo za notranje zadeve pristalo v spodnjem delu lestvice, medtem ko je bilo v lanskoletnem povprečju uvrščeno visoko, je dejal Toš. Največje zaupanje v institucije beležijo tolar, predsednik republike, šolstvo in vojska, najmanjše pa sodišča in politične stranke.
Z demokracijo je zadovoljnih le 30 odstotkov, nezadovoljnih pa kar 63 odstotkov vprašanih. Z materialnimi razmerami je zadovoljnih 56 odstotkov, nezadovoljnih pa 43 odstotkov vprašanih.
