SDS podpira 15 odstotkov vprašanih, podpora pa je narasla tudi SNS, ki jo podpira šest odstotkov vprašanih. Po besedah predstojnika Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na Fakulteti za družbene vede Nika Toša je zvišanje podpore SDS in SNS povezano z dogodki glede izbrisanih. "Pri tem gre za premik dela volilnega telesa v desno in za sprejemanje opredelitev, ki so v svojem bistvu nestrpne," je dejal Toš. Dodal je, da sta ključni nosilki takšnih opredelitev prav omenjeni stranki.
Rezultati raziskave so tudi pokazali, da je padla podpora vladi Antona Ropa, ki jo podpira 47 odstotkov vprašanih, medtem ko je decembra vlado podpiralo 53 odstotkov vprašanih. Med opredeljenimi 55 odstotkov anketirancev vlado podpira, 45 odstotkov pa ji nasprotuje. V kontekstu aktualnih razprav o izbrisanih pa še vedno več kot polovica vprašanih (53 odstotkov) meni, da na referendumu ni primerno odločati o pravicah posameznika ali določene skupine ljudi.
"Mislim, da so ljudje vendarle spoznali, da Slovenska demokratska stranka vsa leta vodi načelno, dosledno politiko, da nismo kupljivi, da ne trgujemo z interesi slovenskega naroda, tako kot liberalna demokracija," je rezultate javnomnenjske ankete komentiral Miha Brejc, član stranka SDS.
Glede na meritve strankarske opredelitve v novembru in decembru je opazno narasel delež neopredeljenih, ki je januarja znašal 41 odstotkov, medtem ko je bilo novembra neopredeljenih 37 odstotkov anketirancev. V primerjavi z decembrskim Politbarometrom je upadel delež podpornikov NSi (s pet na tri odstotke) in SLS (s šest na štiri odstotke). Ob tem pa se je znižal tudi delež volivcev največje koalicijske stranke LDS, ki jo podpira 21 odstotkov anketiranih (decembra je dobila 25 odstotkov). ZLSD podpira šest odstotkov vprašanih, kar je enako kot decembra in novembra, SMS je tako kot decembra prejela dva odstotka, DeSUS pa odstotek podpore (decembra sta jo podprla dva odstotka anketirancev).
Po Toševih besedah politični spopad glede izbrisanih vpliva na strankarsko opredeljevanje, kar se kaže v zmanjšanem deležu LDS, povečanem deležu SDS in SNS, večji neopredeljenosti in prav tako zmanjšanem deležu podpornikov NSi in SLS.
"Tako groba in dolgoročna populistična kampanja, kot se vodi v zvezi z izbrisanimi, seveda ponavadi ima svoje učinke in običajno so ti učinki kratkoročni. Domnevam, da bo tudi tokrat tako," je rezultate komentiral Bogdan Biščak, izvršni direktor LDS.
Tudi o izbrisanih in džamiji
Glede vprašanja izbrisanih pa 46 odstotkov anketiranih meni, da bi morala država njihov položaj urediti skladno z odločbo ustavnega sodišča; decembrska podpora je bila sicer 50 odstotna. Temu nasprotuje 35 odstotkov ljudi (decembra 32 odstotkov), neopredeljenih je bilo decembra in januarja 19 odstotkov. Ob tem so se proti referendumu, ki bi odločal o pravicah posameznikov in skupin, večinsko opredelili preferenti SMS (82 odstotkov), ZLSD (74 odstotka), LDS (65 odstotka) in celo podporniki SNS(51 odstotka), ki so se sicer opredelili za referendum o izbrisanih.
Januarski Politbarometer je tudi pokazal, da gradnji džamije v Ljubljani nasprotuje 53 odstotkov vprašanih, medtem ko je decembra gradnji nasprotovalo 44 odstotkov anketirancev. Tako se je podpora gradnji džamije z decembrskih 47 odstotkov znižala na 38 odstotkov. Odstotek neopredeljenih (devet odstotkov) pa je ostal enako kot decembra.
