Raziskava kaže nekoliko nižjo stopnjo zadovoljstva z demokracijo in materialnimi razmerami, pa tudi nekoliko nižjo podporo vladi Antona Ropa, kot so jo raziskovalci Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (CJMMK) pri Fakulteti za družbene vede zabeležili v maju. Vendar pa po besedah predstojnika centra Nika Toša rahel nihljaj navzdol še ne kaže nekega strukturnega premika.
V juniju je podporo LDS izrazilo 19 odstotkov vprašanih, mesec poprej 23 odstotkov, aprila pa še 27 odstotkov vprašanih. Po drugi strani je NSi po izhodiščni štiriodstotni podpori v aprilu in odstotek nižji v maju v juniju zabeležila desetodstotno podporo.
Pri vseh ostalih parlamentarnih strankah ob manjših nihanjih navzgor ali navzdol v zadnjih treh mesecih tako izrazite spremembe niso bile zabeležene. SDS ostaja na drugem mestu s 14 odstotki (aprila 15 odstotkov), ZLSD uživa šestodstotno podporo (aprila štiriodstotno), za SLS in SNS se v juniju opredeljujejo po trije odstotki vprašanih (aprila štirje za SLS oziroma trije za SNS). Pri DeSUS in SMS pa glede na april ni sprememb; za stranko upokojencev sta se opredelila dva odstotka vprašanih, za stranko mladih pa odstotek.
V stranki LDS so se odzvali na zadnjo javnomnenjsko raziskavo Politbarometer, ki je pokazala, da stranki podpora pada. Bogdan Biščak, izvršni direktor LDS, je dejal: "Če opazujete te raziskave, vidite, da zelo nihajo iz meseca v mesec. Tisto, kar se nam zdi važno, so razmerja med posameznimi strankami in ne trenutni ratingi. Ta ostajajo približno enako kot so bila do sedaj, predvsem z izjemo Nove Slovenije, kateri se po našem mnenju očitno še pozna učinek evropskih volitev." Predstavnike stranke, vsaj tako pravijo, ne skrbi, da se bi takšni rezultati poznali na jesenskih parlamentarnih volitvah.
Med institucijami, v katere Slovenci najbolj zaupamo, so se na lestvici od 1 do 5 na vrh zapisali predsednik republike, vojska in tolar. A bolj kot slovenski valuti zaupamo enotni evropski valuti.
Na rep zaupanja se standardno uvrščajo politične stranke, sodišča in cerkev.
Podpora NSi ne gre na račun levosredinskih strank
Toš je na današnji novinarski konferenci tudi povedal, da meritev morebitnega nihanja znotraj prostora levosredinsko - desnosredinsko ni pokazala nobenega novega stanja. Po njegovih besedah analiza nakazuje, "da je podporno telo LDS migriralo v smeri pasivnega oziroma neopredeljenega". Porast preferenčne podpore NSi ne gre na račun levosredinskih strank. Toš namreč meni, da gre pojasnilo iskati predvsem v značilnostih podpornega telesa NSi; tu prevladujejo ženske, najstarejše starostne kategorije, predvsem z osnovnošolsko izobrazbo ali manj, ki se opredeljujejo za verne. "To pa je volilno telo, ki se v normalnih razmerah pred volitvami ni kazalo". Prišlo naj bi torej do izrazitega aktiviranja specifičnega podpornega telesa NSi.
Približno tri mesece pred parlamentarnimi volitvami je še vedno visok delež neopredeljenih, saj ostaja na majski ravni 42 odstotkov. Kot je dejal Toš, "del volilnega telesa latentno počiva". Delež tistih, ki so napovedali svojo udeležbo na državnozborskih volitvah, če bi bile te prihodnjo nedeljo, je namreč podoben tistemu neposredno po parlamentarnih volitvah leta 1996, sredi mandatnega obdobja v letu 1999, sicer pa je bil vedno višji z izjemo obdobja neposredno po referendumih o vstopu v EU in zvezo Nato v lanskem letu.
Vlado Antona Ropa v juniju podpira 47 odstotkov vprašanih (maja 52 odstotkov, aprila 45 odstotkov), medtem ko je nepodporo izrazilo 43 odstotkov vprašanih (maja 36 odstotkov, aprila 42 odstotkov). Brez neopredeljenih - ti so v juniju predstavljali 11-odstotni delež - pa bi se vlada lahko pohvalila s 52-odstotno podporo. Izrazitejše podpore je Ropova vlada deležna med mlajšimi (do 30 let) in najstarejšimi (61 let in več), med srednje, višje in visoko izobraženimi, med študenti in dijaki, levoopredeljenimi ter preferenti LDS in ZLSD. Največ odklanjanja pa je deležna med respondentni srednjih starostnih skupin, gospodinjami, desno opredeljenimi, ter preferenti SDS in NSi.
Vprašani so sicer izražali nekoliko nižjo stopnjo zadovoljstva z demokracijo kot maja; saj je bilo tokrat zadovoljnih 35 odstotkov (maja 41 odstotkov), nezadovoljnih pa 58 odstotkov vprašanih (maja 51 odstotkov). Po drugi strani pa je junijska stopnja zadovoljstva z demokracijo vendarle nekoliko višja kot v aprilu. Podobno sliko kaže tudi merjenje zadovoljstva z materialnimi razmerami, s katerimi je v juniju zadovoljnih 55 odstotkov vprašanih. Večjih sprememb ne odraža niti razvrstitev institucij glede na zaupanje, ki ga uživajo med anketiranimi; med tistimi, ki jim ljudje najbolj zaupajo, ostajajo tolar, vojska, predsednik republike, v spodnjem delu razvrstitve pa so vlada, cerkev, politične stranke in sodišča, tudi ustavno sodišče. Po stopnji zaupanja se sicer najvišje uvršča evro, do katerega so se v tokratnem merjenju vprašani prvič opredeljevali.
Raziskava poteka na podlagi pogodbe med uradom vlade za informiranje, ministrstvom za šolstvo, znanost in šport ter izvajalcem CJMMK. Izvedli so jo zadnje tri dni v juniju, v njej pa je sodelovalo 913 anketiranih.