Dve tretjini volilnih upravičencev se namerava udeležiti junijskih volitev v Evropski parlament, kažejo podatki majskega Politbarometra.
Ob vprašanju, katero strankarsko listo bi podprli, je 27,9 odstotka anketiranih navedlo skupno listo LDS in DeSUS, ki jo vodi Jelko Kacin, kar 15,7 odstotka vprašanih NSi na čelu z Alojzom Peterletom, 12,9 odstotka SDS in Miho Brejca, listo ZLSD z nosilcem Aureliom Jurijem pa bi podprlo 8,3 odstotka vprašanih.
Imena nosilcev posameznih list so tista, ki očitno pogojujejo izbiro volivcev, je na današnji predstavitvi raziskave povedal predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na Fakulteti za družbene vede Niko Toš. To je po Toševi oceni najbolj izrazito predvsem v primeru NSi, ki v povezavi s podobo Alojza Peterleta pridobi občutno višjo volilno podporo.
Za listo SNS na čelu z Zmagom Jelinčičem bi na volitvah v Evropski parlament glasovalo 6,9 odstotka volilnih upravičencev, še kažejo podatki Politbarometra, za listo SMS in Zelenih na čelu z Alenko Paulin bi se odločilo 6,5 odstotka volivcev, le 3,9 odstotka bi prejela lista SLS z nosilcem Francijem Butom. Ob tem je Toš še opozoril, da je vprašanje, kako bodo volivci dejansko volili na volitvah v Evropski parlament, odvisno predvsem od tega, kako se bodo razvile posamezne volilne kampanje.
Podpora strankam: več neopredeljenih
Ob vprašanju o strankarskih preferencah pa je Politbarometer pokazal porast števila neopredeljenih ob malenkostnem upadu podpore posameznim strankam, ki pa je najbolj izrazit za vodilno levosredinsko stranko - LDS in vodilno desnosredinsko - SDS. Podpora LDS se je tako znižala za pet odstotnih točk na 23 odstotkov, podpora SDS pa za tri odstotne točke na 12 odstotkov. Podpora volivcev se je malenkostno znižala tudi za NSi (s štiri na tri odstotke), DeSUS (z dva na en odstotek) ter SNS (s tri na dva odstotka). Zvišala - za dve odstotni točki na šest odstotkov - pa se je podpora volivcev Pahorjevi ZLSD, poleg tega pa je na podpori volivcev rahlo pridobila še SLS (s štiri na pet odstotkov). Trije odstotki volivcev podpirajo druge manjše stranke, med katerimi pa še nobena ni dosegla praga poldrugega odstotka podpore, je ob tem še pojasnil Toš.
Narasla podpora vladi
Višja je tudi majska podpora vladi Antona Ropa, z aprilskih 45 odstotkov je namreč porasla na 52 odstotkov; Ropove vlade ne podpira 36 odstotkov vprašanih, 12 odstotkov pa se jih do vprašanja ni opredelilo. V primerjavi z aprilom pa je večje tudi zadovoljstvo vprašanih z demokracijo, kar pa je po Toševem mnenju posledica izredne seje državnega zbora o korupciji in javne konfrontacije med politiki. Stabilna pa ostaja podpora volivcev oblasti; nekoliko se je zmanjšalo le zaupanje v predsednika republike Janeza Drnovška, in sicer s 3,38 na 3,35, državni upravi s povprečne ocene 2,96 na 2,71 ter medijem, ki so jim anketirani po aprilski 3,32 tokrat podelili oceno 3,23. Toš pa je ob tem poudaril, da je zaupanje javnosti v medije v Sloveniji kljub temu še vedno veliko boljša kot pa to velja v EU.
Ob imenovanju novih ministrov pa se je zvišala povprečna ocena dela ministrstev, ki se je z aprilske 3,03 zvišala na 3,2 v maju. Ministrstva, v katerih je prišlo do zamenjave, so si namreč večinoma zaslužila opazno višje ocene kot aprila. Tako si je Lahovnikovo ministrstvo za gospodarstvo po mnenju anketiranih prislužilo oceno 3,01 (aprila 2,55), ocena ministrstva za promet se je z aprilske 2,98 zvišala na 3,14, višje ocene kot aprila pa so prejela tudi ministrstvo za obrambo (3,34), kulturno ministrstvo (3,33), ministrstvo za okolje in prostor (2,98) ter kmetijsko ministrstvo, katerega ocena se je po zamenjavi Buta za Pogačnika zvišala z 2,88 na 2,94.
Raziskavo, ki jo Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij izvaja na osnovi pogodbe med uradom vlade za informiranje in ministrstvom za šolstvo, znanost in šport že od decembra 1994, so tokrat opravili med 17. in 19. majem na vzorcu 919 vprašanih.
