'Politična kultura stroki ne omogoča moralnega varstva'

Člani odbora DZ za obrambo so razpravljali o pismu namestnika načelnika generalštaba Branimirja Furlana obrambni ministrici Ljubici Jelušič. V uvodu je ministrica povedala, da je iz pisma razvidnih več vsebin, na katere želi opozoriti Furlan. Med temi je izpostavila odnos med ministrom za obrambo, civilnim nadzorom nad vojaško organizacijo in položajem vojaške organizacije v družbi. Po njenih besedah je vojaški nasvet ena od mnogih presoj, politik pa je tisti, ki mora uravnotežiti zahteve vojaške stroke z zmogljivostmi javnih financ.

Pojavljajo se vprašanja izpolnjevanja ciljev in poslanstva vojske v slovenski družbi, komunikacije v ministrstvu in moralnega varstva posameznikov, pa tudi vprašanja, povezana z nakupom osemkolesnikov, je povedala Jelušičeva.

Furlan: Pismo namenjeno ministrici, ne javnosti

Furlan je v nadaljevanju seje dejal, da je upal, da ga v državni zbor ne bo, saj je to po njegovih besedah prostor za politične razprave. Poudaril pa je, da njegovo pismo ni bilo namenjeno javnosti, ampak ministrici. "Zame je to med drugim zgodba o zaupanju in zgodba o vlogi vojaške stroke in všečnosti ali nevšečnosti vojaških nasvetov politiki," je pojasnil.

Jelinčič: Države nismo sposobni obraniti

V razpravi je vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič med drugim dejal, da se o takšnih stvareh v državnem zboru mora razpravljati. Na ministrstvu je po njegovem mnenju veliko narobe – med drugim je zaposlenih nekaj sto ljudi preveč, slaba zakonodaja pa ne omogoča odpuščanja tistih, ki ničesar ne delajo. Več zakonov bi bilo zato treba spremeniti in šele takrat bo možna reorganizacija. "Trenutno mi nismo sposobni obraniti slovenske države," meni Jelinčič.

Melita Župevc (SD) je poudarila, da vsebina pisma zahteva opredelitev, še posebej s stališča zapisa, da "je bilo že na začetku pogajanj jasno, da s tem denarjem in takšnim številom vozil ne moremo doseči želene konfiguracije". Cveta Zalokar Oražem (Zares) je ob tem spomnila, da je Furlan sodeloval pri vseh postopkih znotraj vojske, povezanih z nakupom patrij. Kot je dejala, se ne more znebiti občutka, da gre le za prelaganje odgovornosti. Sicer pa je menila, da bi za doseganje ciljev zadoščalo 62 oklepnikov z drugačno bojno močjo.

Poslanec SDS Robert Hrovat ji je odgovoril, da je za resolucijo, v kateri je bilo opredeljeno tudi število oklepnikov, leta 2004 glasovala tudi ona sama. Izpostavil je še, da se v zadnjem času dogaja "nedopusten poseg politike v Slovensko vojsko". Jelušičeva je potrdila, da je bilo v resoluciji zapisano število oklepnikov – 135 –, in pripomnila, da ta resolucija ni zavezovala le tiste vlade, ampak zavezuje tudi vse naslednje. Ugovarjal je Bogdan Čepič (SD), ki meni, da je resolucija programski dokument, ki se izpolnjuje glede na zmožnosti. Podobno je trdil tudi Anton Anderlič (LDS), ki je poudaril, da se resolucija ne more uresničiti brez zato namenjenih sredstev.

Janša: Ste se kdaj peljali v teh kištah (valukih)?

Janez Janša (SDS) pa je izpostavil, da je vlada ravno spomladi leta 2004 sprivatizirala Sistemsko tehniko, s čimer so bile vzpostavljene pozicije za njen prevzem posla z oklepniki, ko bi DZ sprejel omenjeno resolucijo. Sicer pa je poudaril, da je Slovenska vojska o oklepnikih presojala le v fazi, ko je morala kot stroka povedati svoje mnenje – vse to pa na podlagi širših odločitev, ki so bile sprejete že leta 2004 – v prejšnjem mandatu.

Glede oborožitvenih konfiguracij oz. bojne moči oklepnikov je dejal, da je vprašanje, če bi jih dobili za to ceno. Sprašuje se tudi, zakaj se podobnih vprašanj ne zastavi v primeru valukov, ki jih je izdelala Sistemska tehnika. "Ste se kdaj peljali v teh kištah?" je vprašal in pozval ministrstvo, naj naredi izračun, koliko je v povprečju stal vsak valuk. Janša je prepričan, da je za problematiziranje tega segmenta kriv le poslovni interes.

Ob koncu je odbor sprejel le sklep, da se je z vsebino pisma seznanil, nato pa je predsednik odbora Jožef Jerovšek sejo prekinil. Kdaj se bo nadaljevala, še ni znano, člane odbora pa na njej med drugim čaka razprava o pripravah finančnega načrta ministrstva za obrambo za leti 2010 in 2011.