Politična policija ali odkrivanje korupcije?

Predlagatelji referenduma noveli očitajo, da uvaja tako imenovano politično policijo ter posameznikom, ki so predmet parlamentarne preiskave, odvzema pomembne pravne varovalke. Po njihovem mnenju novela omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi parlamentarne preiskave pred ustavnim sodiščem.

V oddaji 24UR ZVEČER sta o zakonu soočila stališča poslanka Gibanja Svoboda Lucija Tacer Perlin in poslanec SDS Andrej Poglajen.

Poglajen je očitke o uvajanju politične policije zavrnil kot politično pretiravanje. Po njegovem gre za populistične izjave predlagateljev referenduma, novela pa da je namenjena predvsem učinkovitejšemu odkrivanju korupcije. Ob tem je poudaril, da je tudi prejšnja zakonodaja dolga leta veljala brez sodnega varstva, zato ga preseneča, da se o domnevni protiustavnosti govori šele zdaj.

Tacerjeva je odgovorila, da je bila prav prejšnja ureditev problematična in da so bile varovalke uvedene šele v prejšnjem mandatu na podlagi priporočil Evropske komisije, GRECO in odločb ustavnega sodišča. Po njenem novela zdaj te varovalke odpravlja in odpira možnost posegov v človekove pravice posameznikov, ki se znajdejo pred parlamentarno preiskovalno komisijo.

Velik del razprave se je vrtel okoli vprašanja parlamentarnih preiskav iz prejšnjega mandata. Poglajen je trdil, da je bila novela, sprejeta pod vodstvom tedanje predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, namenjena predvsem oteževanju preiskovanja poslov premierja Roberta Goloba. Kot primer je navedel tudi blokado ustanovitve parlamentarne preiskovalne komisije o energetskih poslih.

Tacerjeva je te očitke zavrnila in poudarila, da koalicija in opozicija pri ustanavljanju parlamentarnih preiskovalnih komisij nimata enakega položaja. Po njenih besedah ustava opoziciji zagotavlja posebno pravico zahtevati ustanovitev preiskovalne komisije, zato je primerjanje s prejšnjimi postopki zavajajoče. Ob tem je pojasnila tudi okoliščine ustanavljanja komisije glede družbe Gen-I na začetku prejšnjega mandata.

Sogovornika sta se ostro razšla tudi glede očitkov o politični policiji. Poglajen je večkrat poudaril, da v besedilu novele ni niti ene določbe, ki bi omogočala politično policijo ali neomejene posege v zasebnost posameznikov. Po njegovem gre zgolj za politične slogane, ki bodo predmet referendumske kampanje.

Na drugi strani je Tacerjeva vztrajala, da nevarnost ne izhaja iz posameznega člena zakona, ampak iz odprave varovalk, ki preprečujejo zlorabe parlamentarnih preiskav. Po njenem bi lahko politika brez teh omejitev preiskovalne komisije uporabljala za politične obračune, namesto za ugotavljanje odgovornosti v primerih, kjer je to res v javnem interesu. Kot primer je navedla tudi preiskavo afere Black Cube, za katero meni, da jo SDS že drugič blokira s postopkovnimi manevri.

Poglajen je v nadaljevanju napovedal, da bo SDS jeseni predlagala tudi spremembe poslovnika o parlamentarni preiskavi. Po njegovih besedah bi te preprečile vpoglede v bančne račune, zasebno komunikacijo in druge podatke oseb, ki niso predmet preiskave, ampak zgolj nastopajo kot priče. Pri tem se je skliceval na delo preiskovalne komisije, ki jo je vodila Tamara Vonta.

Tacerjeva je ponovno poudarila, da novela po njenem mnenju odpravlja varovalke, ki jih zahtevajo odločbe ustavnega sodišča, medtem ko je Poglajen vztrajal, da se prav na odločbe ustavnega sodišča sklicuje tudi SDS in da novela teh odločb ne uresničuje, temveč jih razlaga napačno.