Politična zloraba Knovsa? Koalicija poziva k razmisleku o umiku Žaklja

Pooblaščena skupina Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je novembra lani, takoj po t. i. aferi Dars, ki je izbruhnila konec lanskega oktobra, opravila izredni in nenapovedan nadzor na Generalni policijski upravi (GPU) ter od Policije zahtevala vpogled v izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Zahtevala naj bi tudi informacije, ali se ti ukrepi izvajajo v obliki prisluškovanja nad konkretnimi telefonskimi številkami vpletenih v to afero, med katerimi so tudi vidni člani NSi.

Predsednik Knovsa Janez Žakelj je aprila letos sicer sprva zatrjeval, da so bile prijave podane anonimno, nato pa je dejal, da je bil vir zaščiten. A kot smo ugotovili, prijave, na podlagi katerih so štirje poslanci Knovsa pod vodstvom Žaklja in njegovega strankarskega šefa, prvaka Nove Slovenije Mateja Tonina, novembra lani od Policije zahtevali, da jim razkrije, ali prisluškujejo 15 akterjem afere Dars, ne obstajajo.

Konec minulega tedna smo namreč prejeli odločbo državnega zbora, od katerega smo po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja zahtevali vse prijave, ki so bile povod za enega najbolj odmevnih nenapovedanih nadzorov na Policiji. Prijav pa v parlamentu ni, saj sicer pooblaščenka DZ za posredovanje informacij javnega značaja naše zahteve ne bi zavrnila s pojasnilom: "Organ je med postopkom preverjanja obstoja informacije v dokumentarnem gradivu Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb ugotovil, da z dokumenti oziroma informacijami, povezanimi z zahtevo prosilke, ki je navedena v 1. točki izreka te odločbe, ne razpolaga."

Opozicija kritična: 'Zgodbi je treba priti do konca'

V koalicijskih Svobodi in Levici zato ocenjujejo, da vsi indici kažejo na politično zlorabo omenjene nadzorne komisije. Poslanec Svobode, sicer tudi član Knovsa Teodor Uranič, je zatrdil, da sam teh prijav ni videl, z njimi ni bil seznanjen, jih je pa tudi sam zahteval že konec aprila. Meni, da je šlo pri nadzoru Knovsa na Policiji za politični interes NSi.

Hkrati je Žaklja pozval, naj resno razmisli o odstopu s čela komisije, zgodbi pa je po Uraničevih besedah nujno priti do konca. "Enkrat imamo podatke, enkrat jih nimamo, enkrat so anonimni, enkrat so javni podatki, po tem, da sploh ne obstaja. To je res takšno izmišljevanje, da res zahteva preiskavo," se je Uranič še obregnil ob dosedanje izjave Žaklja.

V Levici pa so ob tem kot ključno izpostavili, da je "vsakršna instrumentalizacija tako pomembnega organa, kot je Knovs, v partikularne interese nedopustna". Po besedah šefa poslancev Mateja Tašnerja Vatovca je veliko indicev, da je nekaj šlo narobe, zato v naslednjih dneh pričakuje dodatno razjasnitev okoliščin. "Če se bo dejansko potrdilo, da je šlo za zlorabe, bo verjetno treba terjati odgovornost tistih, ki so v to vpleteni," je poudaril.

Knovs pri izvajanju nadzora nespreten?

V SDS, kjer sicer v tem sklicu DZ v Knovsu s svojimi člani ne sodelujejo, pa menijo, da je bil Knovs pri izvajanju omenjenega nadzora nespreten. "Knovs ima pristojnosti, lahko bi to naredil malo bolj prefinjeno in mogoče so bili poslanci NSi malo nespretni. Neposredno so zahtevali, ali se prestreza komunikacija teh številk, lahko bi pa enostavno rekli, da zahtevajo vpogled v vse odredbe, nastale pod vlado Roberta Goloba, in bi prišli do istega rezultata," je opozicijskim kolegom v NSi namignil poslanec SDS Žan Mahnič.

V samem nadzoru tako ne vidi problema, je pa po njegovi oceni problem, "če greš tja povprašat o določenih zadevah z namenom, da bi to delil naprej oziroma morda opozoril tiste, ki se jim prestreza telefonske komunikacije, naj bodo vendarle previdni". Predsedniku Knovsa Žaklju pa je ob tem na srce položil še, da bi bilo dobro določeno zgodbo od začetka do konca peljati z enakimi trditvami, ne pa jih vmes spreminjati.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič pa je dejala, da sama ne more s prstom kazati na nikogar ali se izrekati o delovnih telesih DZ, v delovanje katerih sama ni vpeta. Poudarila pa je, da morajo poslanci delovati zakonito, pošteno, svoje pravice pa uporabljati transparentno in skladno z namenom, ne pa za obračunavanje med političnimi strankami. Obenem je opozorila, da državnemu zboru še vedno manjka integriteta, zavedanje, da morajo poslanci delati za dobrobit državljanov. Za dobrobit slednjih bi bil čas, da se politično preigravanje umakne, je sklenila.

Žakelj: Preverili smo zakonitost delovanja oziroma uporabe skritih preiskovalnih ukrepov

"Prijave so bile in preverili smo zakonitost delovanja oziroma uporabe skritih preiskovalnih ukrepov," pa je zatrdil Žakelj. Obenem je izpostavil, da tako poslovnik DZ kot zakon ne določata, na kak način mora biti podana prijava oz. kot se je izrazil, "kako mora biti ta postavljena". "Kot predsednik sem imel te številke ljudi, ki so domnevali, da se jim prisluškuje. Posredovali so mi jih člani komisije in jaz sem naredil, kot je predpisano po zakonu," je dejal.

Na izrecno novinarsko vprašanje, kje, če torej ne v državnem zboru, so zabeležene prijave, pa Žakelj ni odgovoril, dejal je le, da "zapisnik nadzora jasno pove, katere so te številke". Obenem je še poudaril, da je osnovna naloga Knovsa, da preverja zakonitost delovanja tako Sove kot Policije, zato ga kot predsednika Knovsa skrbi, da so omenjene telefonske številke "ušle" s Policije.