Politika z gospodarstveniki: kako se spopasti z izzivi

Smo ena najuspešnejših družb na svetu, je na srečanju gospodarstva s politiko v organizaciji Gospodarskega kroga, ki povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij, ocenil sokoordinator Levice Luka Mesec. Kot je izpostavil, je Slovenija še pred desetimi leti dosegala okoli 80 odstotkov povprečja razvitosti EU, danes presega 90 odstotkov.

Prvak stranke Prerod Vladimir Prebilič si želi, da bi v Sloveniji nehali kriminalizirati gospodarski uspeh. "Prepričan sem, da je gospodarstvo v Sloveniji odporno, ima zelo prodorne ideje, manjka pa tisto malo – podpora države," je dejal.sr

Tudi predsednik NSi Jernej Vrtovec je poudaril, da iz gospodarstva ne smemo delati razrednih sovražnikov. "Za njegov razvoj so potrebni razumni davki in ničelna birokracija," je dejal. Podpredsednik Gibanja Svoboda Klemen Boštjančič je dodal, da je konkurenčnost nekaj, kar se meri s konkretnimi številkami, z rastjo, ne pa s političnimi floskulami.

Po mnenju Matevža Frangeža iz SD slovenska družba, politika in še posebej gospodarstvo potrebujejo nov podvig: "Da svojo gospodarsko krajino in razvojni model spremenimo na način, da bomo res ustvarili na znanju in inovacijah temelječe gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo."

"Govorimo o stvareh, ki so matematične in moramo se strinjati, da je ena plus ena dva, in ne more biti tri, ker se takrat tako pač številke počutijo," je dodala Polona Rifelj iz SDS. Strinjala se je, da je treba iskati rešitve, ki so dobre za državo, ne glede na to, kdo prevzame vlado.

K enotnosti je pozval tudi predsednik Demokratov Anže Logar. "Če želimo združiti vse, kar znamo, moramo staviti na sodelovanje," je pozval. Po mnenju Andreja Perca iz stranke Resnica pa je v gospodarstvu potrebnega več pragmatizma in manj ideologije. Predsednik Stranke Fokus Marka Lotriča Marko Lotrič je izpostavil, da beseda sodelovanje v gospodarstvu pomeni veliko, napačno pot pa večkrat najde v politiki.

Pri razpravi o davčni politiki je Mesec izpostavil, da davkov ne zbiramo zato, ker bi hoteli škodovati gospodarstvu. "Davke zbiramo, da lahko financiramo storitve, o katerih smo se kot družba dogovorili – zdravstvo, pokojnine, dolgotrajno oskrbo, infrastrukturo, stanovanjsko gradnjo in tako naprej. Brez teh storitev ne bomo konkurenčni," je izpostavil. Frangež podpira razbremenitev plač za povečanje konkurenčnosti, a je izpostavil nujnost, da moramo to uravnotežiti z uvedbo pravičnega premoženjskega davka.

"Absolutno se zavedam, da je na področju razbremenitve stroškov dela treba narediti korak naprej, vendar to ni omejeno samo na tako imenovane visoko kvalificirane kadre. Treba je paziti tudi na javnofinančno vzdržnost ter razmisliti o spremembi strukture davkov in se osredotočiti na tiste, ki so gospodarski rasti prijazni," je dejal Boštjančič, sicer tudi finančni minister.

"Mi prisegamo na to, da je treba uvesti razvojno kapico, predvsem na pokojninskem delu, saj vemo, da so pokojnine v višino omejene in zato nima smisla, da se ti prispevki plačujejo neomejeno v višino, ugodnejšo obdavčitev nagrad, se pravi za najproduktivnejše, ukinitev najvišje dohodninske stopnje, kar smo enkrat že naredili in pa dvig splošne dohodninske olajšave," je nanizala Rifelj.

Vrtovec se je med drugim zavzel za dvig splošne olajšave najprej na 8000 evrov, od leta 2029 pa postopen dvig na 10.000 evrov. Tako Vrtovec kot Perc rezerve vidita tudi v optimizaciji javne uprave. Prebilič medtem veliko rezerv vidi v boju proti korupciji. "Vsako leto nam skozi roke spolzi 3,5 milijarde evrov," je opozoril.

"Gospodarska rast je edino, kar lahko ohranja socialno pravičnost države, zato je nujno, tako kot je aktualna vlada takoj odpravila dohodninsko reformo, v prvem tednu naslednje vlade sprejeti trojček dohodninske reforme, kar je dvig dohodninske olajšave, razvojna kapica in ukinitev zgornjega razreda, torej združitev četrtega in petega razreda na stopnji 40 odstotkov," je svojo rešitev predstavil Logar. Lotrič se je strinjal, da je treba pritisk na plače znižati.

Različne rešitve so politiki ponudili tudi glede demografske problematike. Mesec, sicer minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je med ključnimi rešitvami za to vprašanje izpostavil dobro stanovanjsko politiko.

"Ljudi ne moremo prisiliti, da imajo otroke, moramo pa jim zagotoviti prvo stanovanje, kjer otroka lahko imajo in dovolj časa, da se z njim tudi ukvarjajo," je dejal. Frangež se je strinjal z Mescem. "Potrebna je celovita politika za ta izziv," je dejal. Tudi Boštjančič je prikimal, da je najpomembnejši ukrep stanovanjska politika, saj da je to največji problem mladih.

Vrtovec in Logar sta se strinjala, da so stanovanja potrebna, ampak ne socialistična gradnja najemnih stanovanj, saj si mladi po Vrtovčevih besedah želijo lastniških stanovanj. Logar je kot rešitev ponudil omogočanje zemljišč za gradnjo.

"Stanovanjska politika je seveda dobra, ampak to v resnici ne more biti ravno kratkoročni ukrep. V Resnici predlagamo nekaj drugega, in sicer državni kredit z državnim poroštvom 50.000 evrov za vsako mlado mamico, pri čemer je se 15.000 evrov tega kredita avtomatično odpiše, če je prvi otrok rojen pred materinim napolnjenim 27. rojstnim dnevom," je dejal Perc.

Glede zdravstva je Lotrič kot prioriteto izpostavil učinkovito upravljanje bolnišnic, s čimer se je strinjal tudi Logar. Tako Rifelj kot Vrtovec sta med drugim izpostavila potrebo po preoblikovanju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Logar pri zdravstvu prihranke vidi tudi v digitalizaciji. Boštjančič pa je ocenil, da politika zdravstvo preveč kritizira. "Za razliko od marsikoga mislim, da naše zdravstvo ni tako zelo slabo," je poudaril.