Parlamentarna komisija, ki preiskuje razmere na državnem tožilstvu, je v svojem enoletnem delovanju naletela na več primerov, kjer obstajajo indici za politični pritisk na tožilstva, a konkretnih dokazov še nima, je pojasnil predsednik komisije Dimitrij Kovačič (SDS). Komisija bo sicer v svojem končnem poročilu ob koncu mandata verjetno predlagala spremembe kazenske zakonodaje ter državnemu tožilstvu naložila, naj sprejme organizacijske ukrepe.
Komisija se je svoje ustanovitev pred letom dni sestala na osmih sejah, na katerih je zaslišala 12 prič, povzema Kovačič. Med pričami so prevladovali tožilci, pred komisijo pa sta nastopili tudi dve priči, ki sta sami doživeli "anomalije" v postopkih pred državnim tožilstvom. V tem času je bilo na komisijo naslovljeno ogromno pisem, ki se nanašajo na več kot 80 različnih zadev. Večinoma gre za lokalne povezave tožilcev z "lokalnimi veljaki", pravi Kovačič.
Pristojnost komisije je, da ugotovi povezanost med delom tožilstev in politiko. Komisija je večkrat naletela na primere, ko tožilec ne začne postopka, čeprav obstajajo vsi elementi zanj. Zadeve tako pospravijo v predale, dokler ne zastarajo, ugotavlja predsednik komisije.
Priče, ki jih je komisija zaslišala, so bili večinoma tožilci na visokih položajih. Člane komisije je predvsem zanimalo, zakaj pri delu posameznih tožilstev in tožilcev obstajajo takšni zaostanki. Priče so se večinoma sklicevale na slab informacijski sistem ter reformo tožilstva iz leta 1995, kar pa je po Kovačičevemu mnenju slab izgovor.
Komisija je pri svojem delom zaznala tudi pomanjkljivost kazenske zakonodaje, kjer velika koruptivna dejanja in gospodarski kriminal niso ustrezno opredeljena, zato jih je težko kvalificirati. Zato bo komisija v svojem končnem poročilu predlagala spremembo kazenske zakonodaje s tega področja.
Med svojim delom je komisija naletela na več indicev, da je šlo za politične pritiske na delo tožilstev in posameznih tožilcev, a konkretnih dokazov še nima. Dokazovanje takšnih povezav je namreč izjemno težko, težko pa je tudi dobiti priče. Kovačič je omenil konkreten primer, ko naj bi vodja gospodarskega oddelka ljubljanskega sodišča Miran Železnik neki priči - kot je ta v neformalnem pogovoru zaupal Kovačiču - povedal, da so bili v njegovi zadevi politični pritiski preveliki. Predsednik komisije bo pričo poklical na zaslišanje pred komisijo, na podlagi takšnega dokaza pa bi postopke lahko nadaljevali.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.