V pismu, ki ga je Janez Janša naslovil na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, slovenski premier omenja domnevno ukradene volitve leta 2014, napada nekatere medije in nasprotnike, zagovarja stališče Madžarske glede nasprotovanja pogojevanju pomoči z vladavino prava ter piše o grožnjah islama in novih odhodih iz EU.
Ko Janez Janša govori o "ukradenih volitvah" govori verjetno o orožarski aferi Patria, zaradi katere je pristal v zaporu. Afera je delni sodni epilog v Sloveniji dobila nekaj mesecev pred volitvami leta 2014, ko je moral Janez Janša po pravnomočni sodbi na Dob. Kasneje je Ustavno sodišče Janšo izpustilo iz zapora in primer poslalo v ponovno odločanje, primer prejemanja podkupnine pa je zastaral in ni dobil sodnega epiloga. Se je pa orožarska afera zaradi dajanja podkupnine v Avstriji in na Finskem končala z obsodilnimi sodbami.
Kot piše Politico.eu, je Janševo pismo polno metafor in poetike, s katerimi želi druge evropske voditelje prepričati, naj sprejmejo madžarsko interpretacijo julijskega dogovora, pozval pa je tudi k "neupoštevanju s pogodbami uveljavljenih postopkov odločanja o zakonodaji v EU". "In kaj, če drugi voditelji ne sledijo neprecenljivemu nasvetu?" sprašujejo pri Politicu. "V nasprotnem primeru lahko samo pričakujemo, da bo naslednja ladja zapustila konvoj," v pismu napoveduje Janša.
"Dobro jutro. Slovenija bo v drugi polovici 2021 predsedovala Svetu EU," se še konča članek portala.
Evropska komisija: seznanjena s pismom, a (še) brez komentarja
V Evropski komisiji so s pismom seznanjeni, so nam potrdili iz Bruslja. "Lahko potrdim, da je predsednica prejela pismo Janeza Janša, nanj bo odgovorila pravočasno," je za 24ur.com sporočil glavni govorec Evropske komisije Eric Mamer.
Zaenkrat pa njegove vsebine še ne komentirajo. "Predsednica je v tesnem stiku z rotirajočim predsedstvom Sveta EU in predsednikom Evropskega sveta glede vprašanja pogojevanja večletnega finančnega okvira oziroma proračuna in sklada za okrevanje z vladavino prava, kot smo povedali že na včerajšnjem opoldanskem 'brifingu'," so še dodali.
Dombrovskis v odzivu na Janševo pismo: Slovenija ni blokirala dogovora
Izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za gospodarske zadeve, je danes v odzivu na pismo slovenskega premierja poudaril, da Slovenije ni bilo med državami, ki so blokirale dogovor, temveč je ena od držav, ki so dogovor podprle.
Janša je pismo naslovil na predsednico komisije Ursulo von der Leyen, je spomnil Dombrovskis in pojasnil, da tako vsebine tega precej dolgega pisma ne more podrobno komentirati.
"Na splošno povedano, vemo, da Slovenije ni bilo med državami, ki so blokirale dogovor, temveč je bila dejansko ena od držav, ki so dogovor podprle," je odgovoril Dombrovskis na vprašanje, kakšen je njegov odziv na pismo, ki je bilo zastavljeno v okviru intervjuja s skupino bruseljskih medijev.
Dogovor o dveh bistvenih delih svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo - uredbi o večletnem proračunu in sklepu o lastnih virih - sta v ponedeljek na zasedanju veleposlanikov članic pri EU blokirali Madžarska in Poljska.
Ob tem je izvršni podpredsednik poudaril, da je v tem kontekstu pomembno čim prej deblokirati nastali položaj. Lahko imamo različne poglede o različnih vprašanjih, a pomembna je zmožnost skupnega odzivanja in ukrepanja, ko je to potrebno.
V komisiji se po njegovih besedah sedaj v sodelovanju z nemškim predsedstvom in s predsednikom Evropskega sveta osredotočajo na to, kako najti rešitev za nastali položaj.
V Evropskem parlamentu glede Janševega pisma zadržani
Tudi v Evropskem parlamentu so do pisma zadržani. Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli pisma za zdaj ni komentiral, prav tako ga ni komentiralo vodstvo politične skupine EPP.
Mehanizem vladavine prava ni grožnja in ni usmerjen proti katerikoli članici, pa je poudarila vodja politične skupine socialistov in demokratov (S&D) Iratxe Garcia Perez. Pri tem je zavrnila, da bi Evropski parlament spodkopal julijski dogovor Evropskega sveta: "Nasprotno, mehanizem o vladavini prava je bil dogovorjen v pogajanjih s Svetom EU in je skupni dosežek in tudi skupna odgovornost, da ga uresničimo."
"Vsi moramo živeti v skladu z načeli in vrednotami, navedenimi v pogodbah EU - v tem primeru z 2. členom - in tako kot se od vseh držav zahteva, da spoštujejo pravno državo, bi morali vsi še naprej spoštovati ta načela, dokler smo člani EU," je poudarila. Kot je še dodala, Evropski parlament zastopa vse evropske državljane in v korist vseh državljanov EU želi zagotoviti, da se pravila pravne države spoštujejo v vseh državah.
V politični skupini Evropske ljudske stranke (EPP), ki ji pripada tudi SDS Janeza Janše, pisma danes niso komentirali. Čeprav pismo odmeva tudi med poslanci EPP, pa naj bi se po neuradnih informacijah v kabinetu vodje te politične skupine Manfreda Webra odločili, da bodo počakali, da se zadeva razplete na četrtkovem vrhu voditeljev unije.
Kljub temu je Weber sporočil, da so na današnjem sestanku politične skupine znova potrdili polno in soglasno podporo mehanizmu vladavine prava in večletnemu proračunu EU, kot sta ga izpogajala Evropski parlament in Svet EU. Pravna država ni sovražnik, sovražnik je koronavirus in njegov vpliv na naša gospodarstva, je zapisal Weber. O pismu Janše kritično tudi nekateri slovenski evroposlanci Na torkovo pismo premierja Janše evropskim voditeljem, v katerem se zavzema za vrnitev k dogovoru z julijskega vrha EU o svežnju za spopad z epidemijo, so se kritično odzvali tudi nekateri evropski poslanci iz Slovenije. "Le kam bo premier umestil Slovenijo s svojim pismom," se sprašuje Klemen Grošelj (Renew/LMŠ). Po njegovem se namreč lahko zgodi, da "naša ladja" zaradi tega pisma ne bo med 25 v meddržavnem dogovoru. Po neuradni novici o novem najvišjem številu okužb z novim koronavirusom v Sloveniji je Grošelj nato še sporočil: "No, zdaj smo spoznali še notranjepolitični vzrok za pismo v EU. Odvračanje pozornosti od epidemije, ki ne pojenja." "Dajmo vsi, navkljub vladi in izpadom premierja, narediti vse potrebno, da ustavimo epidemijo," je pozval. Irena Joveva (Renew/LMŠ) pa je odgovorila na sporočilo Lucasa Guttenberga z inštituta Jacquesa Delorsa v Berlinu, ki je Janševo sporočilo označil za vajo v razkrivanju preferenc, ko je podpora prijateljem pomembnejša od dodatnih evropskih sredstev sredi pandemije. "Žal res /.../ Hkrati pa sodelovati pri zavlačevanju nujno potrebnih sredstev za vso EU," se je strinjala Joveva. Dodala je, da mehanizem vladavine prava skuša zaščititi vrednote in sredstva vseh Evropejcev, tisti proti pa lastne, koruptivne prakse, vključno s spodkopavanjem demokracije. Odzval se je tudi Milan Brglez (S&D/SD). "Ob navtičnem patetičnem zmazku predsednika vlade, poslanem v Bruselj, se človek vpraša, kdaj bodo SMC, NSi in Desus končno zapustile vladno Costo Concordio," je sporočil.
Merklova prejela Janševo pismo, a ga ne komentira
Nemška vlada je potrdila, da je kanclerka Angela Merkel prejela torkovo pismo slovenskega premierja v zvezi s svežnjem za spoprijem Evrope s pandemijo covida-19. Tudi v nemški vladi vsebine ne želijo komentirati, so sporočili iz službe za odnose z javnostmi nemškega predsedstva Svetu EU. "Pismo je prišlo, namenjeno je bilo kanclerki kot trenutno predsedujoči Svetu EU. O posameznih delih ne morem zavzeti stališč, vendar bomo to pismo zagotovo pogledali," je na današnji novinarski konferenci povedala namestnica predstavnika za odnose z javnostmi nemške vlade Ulrike Demmer. Dodala je, da bo morda priložnost za pogovor o pismu ob robu četrtkovega vrha EU.
Na vprašanje, ali bi se Nemčija strinjala s tem, da bi sklad za okrevanje vzpostavili kot medvladni dogovor, če bi Madžarska in Poljska vztrajali pri vetu na sveženj, pa je Demmerjeva odgovorila, da ne more predvidevati izida pogajanj. "O tej temi bodo potekali intenzivni pogovori," je poudarila, so še sporočili z nemškega predsedstva.
Na Janševo pismo so se sicer odzvali tudi številni domači politiki in predsedniki strank:
Analitičarka: Kopiranje Poljske in Madžarske nevarno, edina rešitev proti vetu medvladni sporazumi
Kopiranje praks Madžarske in Poljske bi pomenilo nevaren razvoj dogodkov v EU, pa je ocenila analitičarka nemške fundacije Bertelsmann Stefani Weiss v odzivu na nedavne poteze slovenskega premierja. Edini način, da se zaobide veto, je po njenih besedah vzpostavitev medvladne strukture po vzoru reševalnega mehanizma ESM v evrski krizi.
Kopiranje praks Madžarske in Poljske, ignoriranje pravil, sprejetih v skladu s pogodbo EU, in blokiranje pomembnih odločitev z vetom, bi pomenilo nevaren razvoj dogodkov v EU, je ocenila Weissova v odgovoru na vprašanje, kako ocenjuje nedavne poteze slovenskega premierja Janše v širšem kontekstu razvoja EU in v luči prihajajočega slovenskega predsedovanja.
Madžarski in poljski veto večletnega proračuna EU in sklada za okrevanje je sicer po besedah analitičarke "žal povsem v skladu s pogodbo, saj je soglasje nujno, kot na primer na področju zunanje in varnostne politike".
Ob tem je spomnila na nedavni primer, ko je Ciper preprečil hiter odziv EU s sankcijami na volilno goljufijo in zatiralno politiko beloruskega voditelja Aleksandra Lukašenka, ker je v zameno za svojo podporo zahteval podobne sankcije proti Turčiji, na kar druge članice niso želele pristati. "Učinek je bil ta, da je bila EU videti šibka," je poudarila.
Temeljne spremembe pogodbe, ki bi spremenila volilne postopke v Svetu iz soglasja v obratno kvalificirano večino ali kvalificirano večino, ni na dosegu, saj tudi sama odločitev za spremembo pogodbe terja soglasje. "Stališče Poljske in Madžarske je precej močno in ga ne moremo podcenjevati," je še izpostavila.
Edini način, da se v tem trenutku zaobide nacionalni veto, je po njenih besedah vzpostavitev sklada za okrevanje izven pogodbe EU in večletnega proračuna kot medvladnega dogovora po vzoru vzpostavitve evropskega reševalnega mehanizma ESM v času evrske krize in njegova ločitev od večletnega proračuna.
Medvladni sporazumi med voljnimi, ki jih je pozneje mogoče vključiti v pogodbo EU, so morda tudi edini način za to, da se prepriča države, kot sta Poljska in Madžarska, naj spet sodelujejo, ter da se od podobnih ravnanj odvrne nove sledilce, kar je, kot se zdi, sedaj primer Slovenije, je ocenila.
Zanašanje na medvladne sporazume za razvoj evropske integracije izven pogodbe EU v prvi vrsti sicer ne komunicira enotnosti in moči zunanjemu svetu, je pa zagotovo to pritisk na članice, ki želijo voditi politiko obstrukcije, meni Weissova.
"Popustiti pri načelu vladavine prava ter nagraditi politike Madžarske in Poljske bi bilo zame res fatalno znamenje," je sklenila analitičarka.
KOMENTARJI (1127)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.