Politika in delodajalci glede božičnice na okopih, kaj pa pravijo volivci?

Državljane smo o tem podrobno izprašali in dobili naslednje odgovore. Najprej, ali ljudje sploh verjamejo, da bo vladi uspelo uveljaviti obvezno božičnico?

Polovica vprašanih verjame, da bo oblasti to zagotovo oziroma verjetno uspelo. 40 odstotkov v to dvomi. Vsak deseti pa je neodločen. 

Velika večina ocenjuje, da gre za predvolilno potezo Golobove vlade, čemur oporeka manj kot petina vprašanih.

Da bi obvezna božičnica še dodatno obremenila slovensko gospodarstvo, se strinja oziroma popolnoma soglaša skoraj 60 odstotkov anketirancev, dobra tretjina pa se s tem ne strinja oziroma tezo delodajalcev popolnoma zavrača. 

In hkrati ključno: ali je to korak v pravo smer? Da je, se skupno strinja šest od desetih vprašanih. 35 odstotkov pa ideji nasprotuje ali jo povsem zavrača.

Kakšne pa so dosedanje izkušnje z božičnicami? Koliko državljanov jih je sploh dobilo? Tu je treba najprej poudariti, da so odgovarjale vse skupine volivcev. Torej vsi državljani, starejši od 18 let - tudi študenti, upokojenci, s.p.-jevci, državni uslužbenci in drugi.

Da so lani prejeli božičnico, je pritrdilo 24 odstotkov vprašanih. Precej večji delež, 71 odstotkov volivcev, pa je odgovorilo, da je lani niso dobili izplačane. 

Tiste, ki so prejeli božičnico pa smo vprašali še; koliko denarja jim je delodajalec pri tem izplačal? Do 300 evrov, je odgovorilo 29 odstotkov vprašanih. Med 300 do 600 evrov, je prejelo slabih 18 odstotkov anketirancev. Med 600 do 1000 evrov pa 14 odstotkov. In presenetljivo največja skupina: več kot 1000 evrov, je odgovorilo dobrih 30 odstotkov vprašanih. Ostali pa niso povedali.

V oddaji 24UR ZVEČER sta medtem o tej temi spregovorila Rado Gladek iz vrst SDS in Jožef Horvat iz NSi, ne Gibanje Svoboda ne Socialni demokrati pa danes niso uspeli zagotoviti gostov.

Gladek je poudaril, da jih v SDS skrbijo ljudje, a tudi stabilnost gospodarstva. Golobovo napoved je opisal kot "ponovno nepremišljenost", ki da je presenetila ne le gospodarstvo, ampak tudi vladno koalicijo. Poudaril je, da večina gospodarstvenikov podpira izplačilo božičnic, vendar kot neobvezne, kar omogoča podjetjem, da jih izplačajo glede na njihove zmožnosti in željo po nagrajevanju. Navedel je, da je kar 30 odstotkov podjetij nelikvidnih, težavo bi dodatna obveznost še poglobila, zato poziva k večji premišljenosti pri takšnih odločitvah.

Kot pravi, bi v njegovi stranki resno premislili o podpori le v primeru, da bi bil ukrep usklajen s socialnimi partnerji. Močno dvomi v podporo, razen če bi se "bistveno zmanjšali ta obvezni znesek". Poudarja pomen socialnega dialoga in prilagodljivosti pri iskanju sprejemljivih rešitev, ki ne bi prekomerno obremenjevale gospodarstva.

Horvat iz NSi je dejal, da njegova stranka podpira izplačevanje božičnic, a pod pogojem, da so te proste vseh bremen, kar pomeni brez dohodnine in prispevkov. Zagovarja socialno-tržni model gospodarstva in skrb za ljudi, vendar se ne strinja z Golobovim "diktatom", kot ga je označil. Po njegovem mnenju takšen način vodenja ni sprejemljv, prav tako ne izključevanje ekonomsko-socialnega sveta.

Na primerjave z dodatki zaposlenim v času epidemije covid Gladek odgovarja, da so bili ciljno usmerjeni k določenim skupinam, ki jih je epidemija najbolj prizadela. Zatrdil je, da so bili to specifični ukrepi za okrevanje, božičnica pa je povsem druga zadeva. Horvat je bil kritičen do vladne politike zadolževanja, čeprav se zadolženost ni bistveno povečala, ga skrbi "lahkotnost te vlade", še posebej ministra za finance.

Glede zategovanja pasu v proračunu za prihodnje leto je Horvat pozval k "racionalnemu trošenju" in preglednosti, "kam gre vsak evro, ki ga ustvarimo." Gladeka skrbi proračunska prihodkovna stran, ki je "daleč pod načrti prihodkov". Kritiziral je vladno optimistično oceno "vse gre po načrtih", glede možnih prihrankov pa je poudaril problematiko dolgotrajne oskrbe.

Celoten pogovor si lahko ogledate v priloženem videoposnetku zgoraj.