Dan policije je tudi spomin na "prepričljivo odločenost varovati državo in njen narod, na složnost, podporo in medsebojno zaupanje, ki je v junijskih dneh vojne vladalo med slovenskim narodom in njegovo policijo," so zapisali na policiji.
Sicer pa so pripadniki organov za notranje zadeve od samega začetka sodelovali pri zaščiti procesov osamosvajanja Slovenije. Tako so 1. decembra 1989 v Ljubljani preprečili tako imenovani miting resnice. Konec procesa pa pomeni odhod zadnjega pripadnika zvezne armade s slovenskega ozemlja 26. oktobra 1991.
V boju za slovensko osamosvojitev je umrlo šest policistov, in sicer Marijan Dobelšek, Željko Ernoić, Robert Hvalc, Stanislav Strašek, Franc Šoster in Bojan Štumberger. Pri varovanju in obrambi barikad, mejnih prehodov oziroma v spopadih z zvezno armado je bilo hudo ranjenih še 14 policistov, je še zapisano na spletnih straneh policije.
Türk: Politika ne sme posegati v delovanje policije
Osrednja slovesnost ob dnevu policije je sicer potekala že v sredo v Tacnu. Slavnostni govornik predsednik republike Danilo Türk je ob tej priložnosti izpostavil, da se "ne sme zgoditi, da bi politika posegla v delovanje in odločitve policije, ki so stvar policijske pristojnosti in policijske stroke".
Tudi za predsednika je slovesnost ob dnevu policije tesno povezana z dnevom državnosti, saj državnosti Slovenije ne bi bilo brez policije. "Policiji dolgujemo zahvalo za izkazan pogum pri odporu zoper agresorja, ki je želel prekiniti slovenske sanje takoj, ko so se pričele spreminjati v resničnost," je dejal Türk.
Dan policije bodo danes zaznamovali tudi delavci Policijske uprave Celje. Kot so sporočili, bodo današnji praznik počastili z osrednjo slovesnostjo v Šmarju pri Jelšah. Policisti Policijske postaje Šmarje pri Jelšah pa so v ta namen pripravili tudi dan odprtih vrat, ko bodo na ploščadi pred kulturnim domom med 10. in 14.uro predstavil vozila in drugo opremo, ki jo policisti uporabljajo pri svojem delu, so še sporočili s celjske policijske uprave.
KOMENTARJI (85)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.