Politika storila korak naprej

Zakoni o žrtvah vojnega nasilja so dolgo časa razdvajali Slovence. Kot kaže, pa je politikom vendarle uspelo narediti korak naprej. Predsedniki parlamentarnih strank so se o tem pogovarjali na sestanku pri premierju Janezu Janši. Ta je kot izhodišče predlagal novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki ga je pripravila SD.

Kot je za 24ur.com povedal predsednik poslanske skupine omenjene stranke Miran Potrč, ta kot žrtve opredeljuje tiste ljudi, nad katerimi je okupator oziroma agresor skupaj s sodelavci izvajal nasilna dejanja in nasilne ukrepe. Izjeme so le otroci, ki so jim pobili starše, in tisti, ki so jim porušili dom in so bili zaradi tega prisiljeni v beg. V tem primeru ni nujno, da je to storil agresor, pravi Potrč in dodaja: "Pravice (kot žrtve vojnega nasilja) ne morejo pridobiti tisti, ki so prostovoljno sodelovali z okupatorjem." To pa so pripadniki domobranskih, belogardističnih in drugih enot.

Prav v tem je, kot pravi Potrč, njihov zakon diametralno nasproten koalicijskemu predlogu. "Pri praktičnih predlogih ni bistvenih vsebinskih razlik," pa je dejal Janša in dodal, da je SD tako kot koalicija za osnovo vzel obrazložitev ustavnega sodišča. Razlike naj bi bile le pri nekaterih formulacijah, ki so po mnenju premierja "za državo v 21. stoletju s parlamentarnim in demokratičnim sistemom najbrž nekoliko kontradiktorne". Kljub temu pa pravi, da je "glede na zgodovino teh pogajanj in dogovarjanj treba biti korekten s tega vidika, da se prizna tudi SD, da so naredili korak naprej".

Čez teden dni znova za skupno mizo

Na sestanku pri premierju so se dogovorili, da imajo stranke teden dni časa, da se odločijo, ali bodo dali svoje amandmaje in predloge. Če se bo pokazalo, da je večina takšnemu reševanju naklonjena, se bodo predsedniki strank še enkrat sestali in skušali oblikovati besedilo, ki bi ga vse ali večina parlamentarnih strank skupaj vložile v proceduro, je poudaril Janša.

Potrč je ob tem povedal, da bo SD zakon podprl, če ta ne bo preveč spremenjen. Pričakovati pa je, da bo pot do kompromisa še dolga. Predsednik NSi Andrej Bajuk je namreč po sestanku predlog komentiral z besedami: "V takšni verziji, kot je danes, ni sprejemljiv." Kljub temu je s posvetom zadovoljen, saj je med predsedniki parlamentarnih strank zaznal soglasje, "da tega vprašanja ne smemo preložiti na naslednje generacije".

Tudi v DeSUS menijo, da je treba vprašanja, ki obremenjujejo slovenski narod, rešiti vsaj do konca mandata. Predsednik stranke Karl Erjavec je dejal, da bi zato pristali na kateri koli predlog, če bi le imel dovolj široko podporo. Tako bi se v stranki strinjali tako s koalicijskim predlogom, ki ne bi omogočal, da bi sodelavec okupatorja dobil status žrtve vojnega nasilja, kot s predlogom SD.

Svoje pomisleke pa imajo v SNS. Po besedah predsednika Zmaga Jelinčiča ne pristajajo na to, da bi se kot žrtve vojnega nasilja obravnavalo mobilizirance v nemško vojsko. Predlog SD bi bilo zato treba še malo dodelati, pravi.

Bomo dobili grob neznanega junaka?

Glede zakona o vojnih grobiščih je predsednik vlade povedal, da "na mizi ni popolnoma soglasne rešitve". Po njegovem mnenju bi lahko našli kompromis z različnimi pristopi glede napisov na grobiščih in z nekim zaključkom, ki bi se izrazil s postavitvijo skupnega spomenika neznanemu junaku. Ta bi bil po njegovem posvečen vsem tistim, ki so skozi zgodovinski obstoj slovenskega naroda umrli za domovino. "Na ta način bi rešili tudi veliko protokolarno zagato, ko praktično ni mogoče izvesti nobenega državniškega obiska v skladu z mednarodnimi protokolarnimi pravili," je dejal in dodal, da ta pravila vsebujejo tudi polaganje vencev na podobne spomenike.