'Politiki se morajo zavedati, da volivcev ne gre podcenjevati'

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je na slavnostni seji parlamenta pred dnevom samostojnosti in enotnosti ob spominu na dogodke, ki so pripeljali do samostojne države, poudarila, da so ljudje tedaj politiki zaupali nalogo uresničiti plebiscitarno odločitev za življenje v samostojni, neodvisni, demokratični in pravni državi ter sporočili, da pri najpomembnejši odločitvi o usodi slovenskega naroda ne sme biti delitev. Politika je po njeni oceni tedaj to sporočilo kljub različnim stališčem razumela.

Današnja generacija politikov bi se zato morala zavedati, da volivcev ne gre podcenjevati. "Poskusi manipulacij, populizem, kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter politizacija intimnih odločitev delujejo le nekaj časa. Človeška družba ne prenese dolgotrajnih in hudih krivic," je prepričana prva med poslanci.

Klakočar Zupančičeva sicer ocenjuje, da je Slovenija danes mednarodno uveljavljena in stabilna država, ki je jasno pokazala, da bo spoštovala mednarodno pravo in odločno obsodila vse agresije, zlasti proti človeštvu, ne glede na to, kdo ta dejanja izvršuje. Ob tem je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem v svetu, pri čemer se je po njenem mnenju treba zavedati, da bo morda znova prišel celo čas, ko se bodo morali državljani znova poenotiti, odločevalci pa to sporočilo razumeti, kot so to pred 35 leti.

Velik del slavnostnega govora pa je prva predsednica DZ posvetila pregledu iztekajočega se mandata DZ. Zagotovila je, da so delovali učinkovito, četudi želijo nekateri ustvariti drugačen vtis. Sprejeli so nekaj pomembnih odločitev, številne zakone in druge akte, katerih namen je izboljšati kakovost življenja ljudi, je nanizala. Prepričana je tudi, da so v DZ oblikovali nove prakse, s katerimi so odpravili oviranje zakonodajnih postopkov preko parlamentarnih institutov, ki temu niso namenjeni.

Med svoje neuspehe pa Klakočar Zupančičeva uvršča premike na področju neprimernega in sovražnega govora. "Ko sem pred dobrimi tremi leti prvič stala za to govornico, si nisem mislila, da je politična diskreditacija pravzaprav dobro premišljeno orodje, ki se uporablja za delitve in širjenje sovraštva, ki lahko eskalira tudi v nasilje," v končnici mandata ugotavlja predsednica DZ. Obenem je opozorila, da svoboda govora ni svoboda poniževanja, žaljiv govor pa ni mnenje ali drugačen pogled.

Izpostavila je še, da različnost ni grožnja, pač pa bogastvo. Tako upa, da svet, tudi Slovenija, ob prebujanju ideologij, ki so prinesle največ gorja, ne bo klonil in bo ubranil civilizacijske vrednote, kot so demokracija, pravna država, človekove pravice, družbena pravičnost in varstvo okolja.

V sklepnem delu govora se je predsednica DZ zahvalila za tvorno sodelovanje, zaposlenim v DZ pa za opravljeno delo. Državljanom je ob prihajajočih praznikih in v novem letu zaželela obilo miru in poguma. "Naj bo prihodnost zaznamovana z modrostjo, ki presega trenutne koristi, in z odgovornostjo, ki se zaveda posledic vsake odločitve. Naj prihodnost temelji na miru in pogumu, da tudi v zahtevnih časih izberemo človečnost," je sklenila.

Slavnostne seje so se ob poslancih udeležili tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednik DS Marko Lotrič, predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin in predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Prisotnih je bilo tudi več članov vlade, a tudi tokrat brez prvega med njimi, premierja Roberta Goloba, ki bo sicer slavnostni govorec na večerni državni proslavi. Seje DZ so se udeležili tudi bivši predsedniki republike, Milan Kučan, Danilo Türk in Borut Pahor, več nekdanjih predsednikov DZ, diplomatski zbor ter drugi visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja.

V kulturnem programu je nastopil tamburaški orkester Dobréč in parlamentarni pevski zbor Kvorum. Slavnostno dogajanje v DZ pa so pospremili tudi s predvajanjem kratkega filma ob 35. obletnici plebiscita, ki so ga pripravili študenti mariborske univerze fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. 

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti, 26. decembra, se Slovenija spominja razglasitve rezultatov plebiscita leta 1990, na katerem se je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev odločilo za samostojno državo.