FOTO: Z zlatim pravilom bodo omejili zadolževanje države

Predsedniki parlamentarnih strank so se na srečanju, na katerega jih je povabil premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor, soglasno dogovorili, da poslanske skupine v državnem zboru pozovejo, da podprejo začetek postopka za spremembo ustave, s katero bi v ustavo zapisali t. i. zlato pravilo, po katerem javni dolg ne sme preseči določene višine. Višine dolga, ki ga država ne bi smela preseči, pa po besedah Pahorja danes še niso določili, saj mora vlada višino in strukturo ustavne omejitve najprej strokovno utemeljiti. Predlog ustavne spremembe bo pripravila vlada, v DZ pa bi ga vložile poslanske skupine.

Pomembno sporočilo tako navznoter kot navzven

Po oceni Pahorja gre za izjemno pomembno in daljnovidno odločitev, saj bo tudi vrh EU 30. januarja najverjetneje odločil, da se obveznost omenjenega zlatega pravila v okviru meddržavnega sporazuma o fiskalnem paktu za evrsko območje vpiše v najvišje pravne akte držav članic EU. To namreč predvideva tudi dogovor voditeljev držav in vlad Unije iz decembra lani. Kot posebej pomembno pri načelnem dogovoru vrha slovenske politike je Pahor izpostavil strinjanje, da se sprememba ustave z uvedbo zlatega pravila ne pogojuje z drugimi predlogi ustavnih sprememb. Predsedniki so se sicer zavzeli tudi za začetek postopka o drugih ustavnih spremembah, še posebej o tistih, ki so najbolj relevantne za prihodnost države.

Premier v vnosu omejitve zadolževanja vidi pomembno sporočilo tako navznoter kot navzven. Ustavna kategorija omejitve zadolževanja bo tako vlade zavezovala in se je bodo morale držati. Vse prihodnje vlade bodo tako pred odločitvijo, da bodisi omejitev spoštujejo bodisi prenehajo vladati.

Z uvedbo zlatega pravila se po Pahorjevih besedah sproži tudi mehanizem, ki avtomatično regulira izvedbo referendumov s fiskalno vsebino. Ustavno sodišče bi namreč tako imelo jasno ustavno podlago pri presoji upravičenosti referendumov. Pahor zagotavlja, da ne gre za omejevanje pravice ljudi do referendumskega odločanja, temveč za preprečevanje, da zadolženost onemogoči suverenost države.

Fiskalno ali zlato pravilo v osnutku fiskalnega pakta sicer določa, da morajo biti proračuni članic evrskega območja "uravnoteženi ali v presežku". Načelo uravnoteženega proračuna pomeni, da strukturni primanjkljaj, to je primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla – torej močne konjunkture ali recesije, na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Predlog zakona o javnih financah, ki ga je vlada minuli teden v paketu z nekaterimi drugimi zakoni poslala v DZ, določa zgornjo mejo zadolževanja države pri 48 odstotkih BDP, obseg poroštev države pa naj ne bi smel preseči 20 odstotkov BDP.

O mandatarju že 28. januarja?

Predsedniki parlamentarnih strank so po Pahorjevih besedah danes tudi sklenili, da DZ predlagajo, da se seja, na kateri bo DZ vnovič odločal o kandidatu za mandatarja, s 30. januarja prestavi na 28. januar. 30. januarja se mora namreč Pahor, ki je tudi poslanec, udeležiti vrha EU. Pred vrhom bo šel premier z omejenimi pristojnostmi v DZ po poln mandat za pogajanja na vrhu.

Predsedniki strank so se odločili tudi, da bo DZ obravnaval paket šestih zakonov, ki jih je v proceduro poslala vlada in naj bi odgovorili na nekatere ključne izzive. Predsedniki so se na koncu odločili še za obuditev nekdanje uveljavljene prakse koordinacije parlamentarnih strank za evropske zadeve. Koordinacijo bo praviloma vodil premier, njen sklic pa bodo lahko predlagali tudi predsedniki posameznih strank. Predvidoma se bo koordinacija sestala pred vsakim vrhom EU.

Zapisati bi morali tudi varnostno mejo

Ekonomist Igor Masten meni, da mora Slovenija zlato pravilo, po katerem javni dolg ne sme preseči določene višine, nujno zapisati v ustavo, in to zelo hitro. Poleg meje dolga bi bilo po njegovem v ustavo dobro zapisati tudi varnostno mejo, pri kateri bi začeli ukrepati preventivno. "Če smo čisto iskreni, je ta meja postavljena zelo nerodno," je ocenil Masten. Pojasnil je, da je imela spomladi vlada idejo, da je treba zadolževanje države omejiti pri 45 odstotkih BDP, zdaj pa je to zvišala na 48 odstotkov, ker smo se v tem času zadolževali. "Ta ista vlada enostavno ni naredila vsega potrebnega, da bi ostali pod 45 odstotkov. Če bomo mencali, bo tudi 48 odstotkov prenizko. Razen če to v ustavi naredimo zelo hitro," je povedal Masten.

Javnosti je treba po njegovem mnenju ustrezno pojasniti tudi, da je takšno določilo v ustavi potrebno, ker gre za ohranjanje javnofinančne vzdržnosti in s tem socialne države na dolgi rok. "To je edina stvar, ki ohranja socialno državo na dolgi rok," je še pojasnil.