Direktor agencije za zavarovalni nadzor Jurij Gorišek je za današnje Finance pojasnil vzroke, zakaj se je pred tednom dni odločil odstopiti s položaja predsednika senata agencije. "Razumeti morate, da se kot predsednik senata lahko podpišem le pod tiste upravne odločbe, za katere sem prepričan, da so bile izdane po enakih kriterijih za vse. Ne morem se strinjati, da bi šele po zaslišanju razčiščevali zadeve," je povedal Gorišek. Sedemčlanski senat je namreč na seji 27. oktobra sklenil, da se o tem, ali Jože Lenič izpolnjuje kriterije za podelitev licence za člana uprave zavarovalnice, razpravlja šele po njegovem zaslišanju pred senatom. S tem pa se Gorišek ni strinjal.
Leniču ne manjka zgolj nekaj mesecev zavarovalniške prakse
Zakon o zavarovalništvu kot prakso za podelitev licence za člana uprave zahteva najmanj štiri leta izkušenj pri vodenju poslov zavarovalnice, vodenju podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica ali vodenju drugih primerljivih poslov. Kot je povedal Gorišek, so strokovne službe agencije ugotovile, da Leničeva praksa na domžalski občini ni vodenje zavarovalništvu primerljivih poslov. Kandidatu po njegovih besedah ne manjka zgolj nekaj mesecev do izpolnjevanja pogojev, vprašljiva je precej daljša doba. Ob tem Finance dodajajo, da je bil Lenič prvi človek Kapitalske družbe tri leta in pol.
"Na seji 27. oktobra je senat obravnaval zapisnik o prvi obravnavi obeh kandidatur za Zavarovalnico Triglav, ki je bila teden prej. Pojavilo se je vprašanje, ali bo senat ohranil enako obravnavo vseh kandidatov, kot smo jo imeli v preteklosti. Senat je menil, da je kriterije za člane uprave vsekakor treba razčistiti. Glasovali smo, da se bo o tem, kaj so drugi primerljivi posli, razpravljalo na eni prihodnjih sej, vendar ne pred zaslišanjem kandidata, temveč po njem. S takšno obravnavo pa se seveda ne morem strinjati, ker je enakopravna obravnava takoj vprašljiva," je poudaril Gorišek.
Eno izmed ugibanj o Goriškovem odstopu se nanaša tudi na vrednotenje Zavarovalnice Triglav. Na vprašanje, kaj meni o tem, da je bil Triglav po vrednotenju PricewaterhouseCoopersa na 1. januar 2001 vreden dobrih 60 milijard tolarjev, je Gorišek odgovoril z vprašanjem, ali ocenjevalci res "lahko vse ugotovijo v dveh, treh mesecih, in to tisto, kar smo mi z muko ugotavljali devet let?"
Sicer pa mora biti vrednotenje po njegovih besedah realno, pri tem pa moramo imeti v mislih, da slovenski narod v Evropi potrebuje močne svoje finančne stebre za ohranjanje svoje identitete. Ne moremo vsega oddati oz. prodati, če že prodamo, pa mora prodaja temeljiti vsaj na dolgoročni zelo realni oceni, je še dodal.