Neporabljeno cepivo bo v blagovnih rezervah

Končno število odmerkov cepiva proti novi gripi, ki jih je Slovenija prejela od dobavitelja, podjetja GSK, znaša 222.000, so pojasnili na ministrstvu za zdravje. Slovenija je sprva v času pandemije sklenila pogodbo za skupno 800.000 odmerkov, v začetku tega leta pa so na ministrstvu sklenili dogovor o zmanjšanju pogodbenih količin.

Januarja so na ministrstvu pojasnili, da se je tedanji minister za zdravje Borut Miklavčič z vodstvom GSK dogovoril za zmanjšanje števila dobavljenih odmerkov cepiva za 30 odstotkov, torej za 240.000 odmerkov. Generalna direktorica direktorata za javno zdravje pri ministrstvu za zdravje Mojca Gruntar Činč pa je sedaj pojasnila, da se je država dogovorila še za 32-odstotno zmanjšanje skupne pogodbene količine in dejansko prejela 222.000 odmerkov cepiva.

Po podatkih, ki jih je posredoval IVZ, se je cepilo nekaj več kot 103.000 ljudi, navaja Gruntar Činčeva. Rok uporabe cepiva, ki je v zalogah Zavoda za blagovne rezerve, poteče jeseni prihodnje leto, zato bo cepivo v jesenskih mesecih na voljo tistim, ki se bodo želeli zaščititi pred virusom nove gripe. Gruntar Činčeva dodaja, da bo priporočila v zvezi s tem izdal Inštitut za varovanje zdravja.

Slovenija je doslej plačala le dejansko dobavljeno cepivo, torej 222.000 odmerkov, cena enega odmerka pa po navedbah Gruntar Činčeve znaša sedem evrov brez DDV, torej 1,554 milijona evrov brez DDV. Plačnik je Zavod republike Slovenije za blagovne rezerve.

Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ je sicer marca pozvala vlado, naj v treh mesecih prouči skladnost podpisane pogodbe za nakup cepiva proti novi gripi s slovenskim in evropskim pravnim redom in naj o tem nato poroča državnemu zboru. Na ministrstvu so pojasnili, da je vlada državnemu zboru posredovala odgovor, v katerem je navedeno, da v primeru nabave pandemskega cepiva ni šlo za neskladnost pogodbe s slovenskim in evropskim pravnim redom.

Z omenjeno pogodbo, vlada njene vsebine ni želela razkriti javnosti, se je v času pandemije ukvarjal tudi informacijski pooblaščenec. Ta je presojal, ali je tajnost pogodbe upravičena. Na podlagi odločbe informacijskega pooblaščenca je ministrstvo za zdravje moralo razkriti podatke o finančnih pogojih, dinamiki plačil in ceni za posamezno enoto cepiva.