Razmere v Sloveniji so takšne, da se je treba nujno o tem pogovarjati, zato je prav, da ženske v sindikatih opozorimo na področja družbenega življenja, iz katerih se ženske izriva, meni izvršna sekretarka ZSSS in dodaja, da je ekonomska samostojnost temelj neodvisnosti in samostojnosti žensk, zato je področje zaposlovanja posebej pomembno. Kar zadeva vključenost žensk v zaposlovanje, izgleda da ni posebnih problemov, vendar statistični podatki kažejo drugače. Delež žensk med celotnim aktivnim prebivalstvom znaša 47 odstotkov, kar praktično pomeni, da je vsaka za delo sposobna ženska tudi delovno aktivna. Število zaposlenih žensk se sicer iz leta v leto znižuje, v zadnjih desetih letih se je njihovo število znižalo za skoraj 100.000 oz. z 400.000 v letu 1988 na 309.000 v letu 1998.
Tudi številke o brezposelnosti kažejo, da so ženske bolj brezposelne kot moški. Diskriminacija žensk se nadaljuje z manjšim in slabšim plačilom za enako stopnjo izobrazbe, v povprečju ženske dobijo za 14 do 17 odstotkov nižje plače od svojih moških kolegov, prav tako so ženske v pretežni meri prejemnice najnižjih zneskov nadomestil in tudi starostnih pokojnin. Vse to vpliva na slabo socialno varnost družine, kar se še posebno odraža v tekstilni industriji, ki je močno feminizirana, pravi sekretarka Sindikata tekstilne in usnjarsko predelovane industrije Slovenije Branka Novak.
