Položili temeljni kamen za mariborski superračunalnik

Predsednik vlade Robert Golob je danes spomnil na svojo lansko napoved v Združeni narodih, da bodo prihodnost krojile tiste države, ki bodo znale povezati znanost, tehnologijo in solidarnost. Danes je dodal, da je imel v mislih prav ta projekt, ki po njegovih besedah bistveno presega zgolj računalništvo. Z njim bodo namreč združili tri pomembne elemente: zbiranje podatkov, superračunalniško zmogljivost in tovarno umetne inteligence.

Izpostavil je tudi trajnostno komponento. Gre namreč za projekt, ki na eni strani omogoča napajanje s čisto hidroenergijo, na drugi pa bo omogočil uporabo odvečne toplote za ogrevanje Maribora, je dejal.

"Še pred drugo svetovno vojno je Maribor nastal s pomočjo izkoriščanja naravnih virov, v tem primeru reke Drave, da so ti poganjali mestno industrijo. Današnji dan naj bo zato simboličen začetek novega obdobja, ko bo Drava zopet poganjala razvoj Maribora - tokrat na področju znanja, umetne inteligence in predvsem boljše prihodnosti za vso državo," je dodal predsednik vlade.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je dejal, da z današnjim podpisom pogodbe in položitvijo temeljnega kamna prehajajo v drugo obdobje projekta gradnje podatkovnega centra. Po njegovem gre za izredno pomembno infrastrukturo pri končni vzpostavitvi koncepta odprte znanosti, pri čemer bo komplementarni del centra v prostorih Arnesa.

Načrtovana postavitev novega superračunalnika na lokaciji v Mariboru bo pomenila pomembno infrastrukturo za dvig konkurenčnosti slovenskih znanstvenikov, je dejal. Že prvi superračunalnik Vega je po ministrovih besedah bistveno povečal zanimanje za slovenske raziskovalce pri različnih evropskih projektih, z novimi zmogljivostmi pa se bo konkurenčnost še bistveno povečala.

"Ne smemo pa pozabiti tudi velikega pomena za gospodarstvo, predvsem za visokotehnološka podjetja. Izpostaviti velja tudi povezavo med podatkovnim centrom in superračunalnikom s trajnostnimi vidiki, zlasti ko gre za načrtovano sončno elektrarno in uporabo odpadne toplote," je še dodal Papič. Prepričan je, da je tudi umestitev centra na območje DEM veliko prispevala k visoki oceni prijave projekta superračunalnika na evropski ravni.

Po besedah direktorja Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (Arnes) Marka Bonača ima bodoči podatkovni center tri glavne namene. Ob tem, da bo gostil superračunalnik in tovarno umetne inteligence, bo v njem tudi shramba raziskovalnih podatkov, ki jo zahteva odprta znanost, hkrati pa bodo v njem lahko raziskovalne institucije gostovale s svojo opremo.

Vladnim predstavnikom se je zahvalil za uvrstitev gradnje centra v slovenski del načrta za okrevanje in odpornost, DEM pa, da so jim omogočili nakup varovanega zemljišča, ki omogoča tudi neposredno priključitev na elektrarno Mariborski otok ter s tem zanesljiv in okolju prijazen vir električne energije.

Arnes je namreč zemljišče kupil na območju Dravskih elektrarn, zaradi neposredne bližine hidroelektrarne pa bodo lahko za objekt izkoriščali energetski potencial Drave. Na njem sicer načrtujejo tudi postavitev sončne elektrarne, presežek toplotne energije zaradi delovanja podatkovnega centra pa bodo namenili ogrevanju mesta.

Gradnja podatkovnega centra je v skladu s podpisano pogodbo z izbranim ponudnikom - družbo NTR Inženiring s partnerjema Advant in Energovat - vredna 14,8 milijona evrov brez davka oz. 18,1 milijona evrov z DDV. Od tega bo 11,8 milijona evrov prejela iz sredstev za okrevanje in odpornost. Rok za dokončanje del je 31. julij 2026.

Center bo predstavljal ključni infrastrukturni steber za vzpostavitev slovenske tovarne umetne inteligence, ki jo je za sofinanciranje skupaj s tovarnami umetne inteligence iz še 12 držav članic EU izbralo Skupno podjetje za evropsko visoko zmogljivo računalništvo (EuroHPC). Slovenija bo za projekt v Mariboru, ocenjen na 150 milijonov evrov, iz proračuna EU prejela 67,5 milijona evrov.