Golob: največ korupcije v zdravstvu, odpuščenih več deset ljudi

Logar je na današnji seji DZ Goloba spomnil na predvolilno obljubo glede boja proti korupciji in navedel izsledke iz ene od javnomnenjskih raziskav, da 80 odstotkov ljudi skrbi oziroma zelo skrbi korupcija. Ob tem je omenil tudi navedbe podjetnika Joca Pečečnika, da korupcija v naši državi od osamosvojitve ni bila na višji točki.

Golobu je očital, da preko Slovenskega državnega holdinga (SDH) in svojega sodelavca Damirja Črnca toži Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), glede svojega postopka pred KPK pa da javnosti sploh ne odgovarja, ampak v njegovem imenu to počne odvetnik. Po njegovih besedah je to "največja degradacija morale in etike, ki smo jo srečali v zadnjem času na področju politike".

Golob pa je poudaril, da je toleranca do korupcije v njegovi stranki Svoboda ničelna. Dodal je, da se ne bo spuščal v to, koliko je bilo korupcije v stranki, ki ji je Logar pripadal do nedavnega, ko je bil tudi minister. Poudaril je, da niso pomembni občutki, ampak številke in da je Slovenija po indeksu zaznave korupcije v letu 2024 "končno napredovala iz stanja, v katerem je bila zaradi dejanj prejšnje vlade".

Poudaril je, da sam ni bil osumljen "nobenega koruptivnega dejanja, niti pred KPK, ampak kršenja integritete zaradi pogovora, ki sem ga imel z bivšo ministrico".

Obenem je izpostavil, da so se v njegovem mandatu lotili korupcije na področju zdravstva, kjer je je bilo po njegovih besedah v preteklosti največ. "Verjamem, da ta boj proti korupciji poteka potiho, daleč stran tudi od medijev, zato ker ni več odmevnih medijskih koruptivnih škandalov v tem mandatu," je dejal.

Po njegovih navedbah je bilo v zdravstvu odpuščenih več deset ljudi, "od hišnikov naprej, za katere potekajo upravičeni preiskovalni postopki, njihovo premoženje tudi približno ne ustreza njihovim uradnim prejemkom". Takih primerov je več deset samo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, je pojasnil.

Premier je izpostavil, da so v času mandata te vlade bistveno povišali sredstva za javni zdravstveni sistem in število zdravnikov v javnem zdravstvenem sistemu, a se čakalne vrste niso skrajševale, ker so jih nekateri zdravniki umetno podaljševali zaradi svojih zasebnih klinik in ordinacij. Kot je dodal, so tudi temu napovedali odločen boj.

Zoper korupcijo se po njegovih besedah borijo tudi s krepitvijo pravne države in tudi s plačno reformo, "s katero so sodniki in tožilci dobili višje plače, s katero je predsednik KPK dobil višjo plačo".

Logar je Golobu očital tudi, da je njegov najtesnejši politični partner ljubljanski župan Zoran Janković, zoper katerega specializirano državno tožilstvo vodi zelo odmeven postopek, in da je dan po razkritju nekaterih primerov v nedavni oddaji na Radioteleviziji Slovenija odšel na Jankovićevo zabavo.

Kot je pojasnil Golob, je odšel na petkovo prednovoletno srečanje Mestne občine Ljubljana zaradi približno 5000 zaposlenih v občini, obmejnih občinah in holdingu, od smetarjev do računovodkinj, vzgojiteljic in medicinskih sester, da se jim zahvali za skrb, da javni sektor deluje. "Vse ostalo je pač plod vaše domišljije," je odvrnil Logarju.

Glede dolgotrajne je Golob poudaril, da bodo položnice za december za približno 20.000 starostnikov, ki imajo v domovih za starejše standardno namestitev, po navedbah pristojnega ministrstva občutno nižje.

Položnice za december, ki jih bodo stanovalci domov prejeli do sredine januarja, bodo po navedbah ministrstva za solidarno prihodnost nižje za znesek v višini od 200 do 800 evrov mesečno, je premier dejal v odgovoru na poslansko vprašanje vodje poslancev NSi Janeza Ciglerja Kralja, ki ga je zanimalo, kako bo vlada poskrbela za pravočasen dostop najranljivejših do storitev socialnega in zdravstvenega varstva brez diskriminacije.

Vsa prizadevanja na področju izvajanja pravice do dolgotrajne oskrbe v instituciji so po pojasnilu premierja usmerjena v to, da bodo stanovalci v domovih s položnicami, ki jih bodo prejeli januarja, plačali le še za nastanitev. Naslednji koraki v dolgotrajni oskrbi v instituciji pa bodo namenjeni tistim, ki bodo šele prišli v sistem.

Medtem se nekatere pravice dolgotrajne oskrbe že nemoteno izvajajo. Tako je denimo e-oskrba na voljo približno 5000 ljudem, izvaja pa se tudi pravica do oskrbovalca družinskega člana, je spomnil.

Po njegovih besedah se prav tako izvaja dolgotrajna oskrba na domu, ki pa je nov sistem. "Pri vsaki uvedbi novega sistema je potreben čas," je opozoril. Hkrati je povzel zagotovilo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, da se bodo tudi pri tej pravici rezultati pokazali v naslednjih tednih in mesecih. "Kdor želi starostnikom dobro, bo dal ministru še teh nekaj tednov mir, da bo v miru izpolnil cilj," je pozval premier. Verjame, da bo minister cilj izpolnil.

Pri področju zdravstva pa je izpostavil, da se je začel zaradi sprejete zakonodaje "razpletati klobčič". "Dokler bo možno, da zdravniki, ki so zaposleni v javnem sektorju, v svojih zasebnih ordinacijah opravljajo popoldan isto dejavnost, jim je v interesu, da čakalne vrste rastejo," je opomnil.

V Novem mestu so se po njegovem opozorilu razkrile vse razsežnosti organiziranega premikanja pacientov iz javnega sistema v zasebno ordinacijo. "Ni šlo za enega zdravnika, ni šlo za osamljen pojav, celoten oddelek je pri tem vede ali nevede, namerno ali nenamerno sodeloval," je bil kritičen. Po njegovih navedbah so "paciente, ki so bili zavedeni v čakalni vrsti v javni bolnišnici v Novem mestu, zelo aktivno premeščali zasebnemu koncesionarju, pri katerem so ti isti zaposleni opravljali to dejavnost".

Po podatkih, ki jih je pridobil od bolnišnice, so premeščali tiste, ki so čakali na lažje posege. Tiste, so potrebovali komplicirane, kompleksne in drage posege, pa so prepustili javni bolnišnici, je dejal. "Po domače, izbirali so si dobičkonosne paciente. Paciente so, ne da bi ti vedeli, za kaj v resnici gre, selili na zasebno lokacijo in tam na njih ustvarjali zelo lepe donose," je izpostavil. "S takimi praksami se je sistem 20 let razgrajeval od znotraj," je dodal.

Kot je spomnil, predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj "to imenuje moralni hazard". Brecelj je po njegovih besedah dejal, da če želi vlada res izpeljati reformo in očuvati javni sistem, mora "izkoreniniti moralni hazard med zdravniškim osebjem". To je po Golobovih besedah ključna prednostna naloga vlade v tem mandatu. "Zdaj se ti isti zdravniki, ki imajo vsi bolj ali manj svoje zasebne ambulante, s pomočjo stranke NSi najbolj borijo za svoje pravice, ampak to so njihove finančne pravice, in ne pravice pacientov," je bil oster.

DZ bo o predlogu Ciglerja Kralja, da DZ o premierjevem odgovoru opravi splošno razpravo, odločal v sredo v okviru glasovanj.