'300.000 žensk lahko ostane brez ginekologa'

Zaradi upokojevanja lahko v naslednjih letih brez svojega ginekologa ostane kar 300.000 žensk, opozarjajo pri Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS). Seveda ne gre pričakovati, da se bo takšen črn scenarij uresničil, a dejstvo je, da težave so in da bo v to vedno bolj kislo jabolko treba odločno zagristi.

Kadra primanjkuje, posamezni zdravnik ima preveč opredeljenih pacientov, ob tem se kopiči še birokracija, časa za pacientke pa je vse manj. Posledice čutijo tako vedno bolj izgoreli ginekologi, babice in medicinske sestre kot tudi pacientke, ki se jim ob obilici dela preprosto ne morejo posvetiti toliko in tako kakovostno, kot bi se jim sicer. Očitno so to postale kronične težave slovenskega zdravstva. Na podobne razmere so namreč že opozorili tudi splošni zdravniki in pediatri. 

"Problem pomanjkanja ginekologov je razširjen bolj ali manj po celotni Sloveniji, najbolj pereč pa je v osrednji Sloveniji, Zasavju, na Koroškem, v Posavju in na Obali," opozarjajo v ZZS. Ginekolog ima v povprečju 4821 opredeljenih pacientk, a nekateri to številko močno presegajo. "Maksimalno število, ki jih ima opredeljene ginekolog, je 7300," je povedala ginekologinja Petra Meglič.

Podatek ZZZS (Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije) je še nekoliko višji, in sicer naj bi bilo povprečje 5033 opredeljeih pacientk na tim. Ob tem velja, da je 4000 opredeljenih žensk tisto število, ki še zagotavlja kakovostno in strokovno delo. 

Vse več ginekologov tik pred upokojitvijo, novi pa ne prihajajo dovolj hitro

Druga, prav tako pereča in s prvo povezana težava, je staranje ginekologov in prepočasno nadomeščanje tistih, ki se upokojijo. Starost ginekologov na primarni ravni je namreč takšna, da bi že do začetka tega leta potrebovali 79 novih timov, v naslednjih petih letih pa še 29, opozarjajo na ZZS (ginekološki tim sestavljajo ginekolog, babica in višja medicinska sestra op. a.). 

Številke so ogromne, če upoštevamo, da danes po podatkih ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) v dispanzerjih za žene, to je na primarni ravni kot izbrani ginekologi, deluje 143 timov. 

Skupaj je sicer v javni mreži - ta poleg zdravstvenih domov vključuje tudi bolnišnice in koncesionarje - 369 ginekologov, 311 jih deluje na primarni ravni. Upokojitveno starost 65 let jih je do konca leta 2018 doseglo 34. 

Mladi so, a dajejo bolnišnicam prednost pred zdravstvenimi domovi

V minulih letih je bilo po besedah ginekologinje Renate Završnik Mihič razpisanih premalo specializacij, da bi pokrili kadrovski primanjkljaj, ki bo nastopil z upokojevanjem.

Že sedaj je odprtih več razpisov za ginekologe, a traja po več mesecev, da se mesto zapolni. Specializacija ginekologije in porodništva je med mladimi zaželena, vsi novi specialisti tudi dobijo zaposlitev, vendar ne nujno na delovnem mestu, ki bi si ga želeli. "Mladi specialisti majo rajši delo v bolišnici, šele potem iščejo delo na primarnem nivoju," je pojasnila Megličeva. Specializantov je trenutno 95, 19 naj bi jih specializacijo zaključilo že letos.

Kje je sistem zatajil? 

Z razpisom specializacij so odgovorni zamudili. Projekcije, ki so kazale na današnje stanje, so namreč opravili že leta 2014 in že takrat je bilo jasno, da bo ginekologov premalo. Ker specializacija traja pet let, bi morali ukrepati takoj, poudarjajo tudi na ministrstvu za zdravje, kjer žogico vračajo zdravniški zbornici. "Specializacije s področja ginekologije in porodništva je do julija 2017 – ko je to prevzelo ministrstvo za zdravje – v skladu s potrebami in starostno strukturo načrtovala Zdravniška zbornica Slovenije. Zaradi trajanja specializacij – 5 let – in predvidenega upokojevanja v letu 2019 je bilo treba nadomeščanja načrtovati vnaprej," so zapisali.

Več časa za administracijo, manj za ljudi

"Ginekologi imajo za pacientke vse manj časa zaradi velikega števila opredeljenih pacientk in predvsem tudi še dodatno zaradi veliko dodatnih administrativnih obremenitev, na katere opozarjajo že nekaj časa vsi zdravniki na primarni ravni," so v ZZS spomnili na še eno v vrsti težav, s katerimi se srečujejo. "Kar ugotavljamo vsi, je to, da se utapljamo v administrativnh pravilih, ki ne prinašajo nobene večje kakovosti pri obravnavi pacientk, kradejo pa veliko časa," je povedala Megličeva. 

Ob vsem tem je razumljivo, da so ginekologi ves čas pod izjemnim časovnim pritiskom in da se ne morejo niti približati smernicam o tem, koliko časa bi si morali vzeti za posamezen pregled.  

Ni vse slabo - Slovenija je ginekološka zgodba o uspehu

Ne glede na težave je Slovenija zgodba o uspehu. "Imamo izredno majhno število najstniških nosečnosti, izredno majhno števio neželenih nosečnosti, zelo nizko perinatalno in maternalno umrljivost, imamo zelo nizko število karcinomov materničnega vratu ... Kar bi si mi želeli, je ohraniti ta nivo, ga seveda izboljšati, ker zmagovalnega konja se ne menja, treba ga je samo zelo dobro negovati, ga zelo dobro vzdrževati in mu omogočiti, da je v najboljših možnih pogojih," je razmere orisala Petra Meglič. Ob tem je poudarila, da je v Sloveniji že na primarnem nivoju visoko usposobljen specialist ginekologije in porodništva in ne zgolj zdravnik splošne medicine, kot je to na zahodu. 

A spanja na lovorikah ni, situacija se namreč "počasi slabša, oziroma je že slaba in po projekcijah se nam ne pišejo rožnati časi", je zaključila.