'Učitelj ne postaneš, da bi se kregal s starši, ali je ocena 4 primerna'

"Praktično nemogoče je dobiti učitelja za nadomeščanje odsotnosti. Ko imamo razpisano delovno mesto za določen čas, se težko dobi kandidata. Če je za nedoločen čas, je mogoče malce lažje. To sicer pomeni, da učitelj pride iz druge šole in posledično ima potem druga šola spet problem. Kadra je premalo, upokojuje se najštevilčnejša generacija učiteljev. Kar nekaj časa smo zamudili," na glavne izzive ob začetku novega šolskega leta opozarja Božič.

Z ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino so nam poslali analizo pomanjkanja vzgojiteljic in vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavk in delavcev, ki temelji na anketi, na katero je med decembrom 2025 in januarjem 2026 odgovorilo skoraj 70 odstotkov javnih in zasebnih vzgojno-izobraževalnih zavodov*. Glavne ugotovitve pa: trenutno primanjkuje okoli 4100 učiteljev in vzgojiteljev, največji manko kadra je v osnovnih šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami, številni poučujejo brez ustrezne izobrazbe.

"Naše ocene so še nekoliko višje, a že dejstvo, da manjka nekaj tisoč učiteljev, je razlog, da se lahko primemo za glavo," pravi Božič.

Šole in vrtci razpise za učitelje in vzgojitelje ponovijo večkrat, a prijav enostavno ni. "Delovno mesto tako ostane nezasedeno, saj jim ga ne uspe zapolniti niti z manj primernim kandidatom ali kandidatko, ki ne izpolnjuje vseh pogojev," ugotavljajo tudi na ministrstvu. Kar četrtina zavodov je v anketi odgovorila, da so delovna mesta ostala nezasedena.

A ne le učiteljev in vzgojiteljev, primanjkuje tudi računalnikarjev, svetovalnih delavcev, vzgojiteljev pomočnikov, vzgojiteljev predšolskih otrok za zgodnjo obravnavo ter vzgojiteljev v prilagojenem programu. Nekaj vrtcev poroča tudi o nezasedenih delovnih mestih organizatorjev prehrane in zdravstveno-higienskega režima. V osnovnih šolah manjkajo tudi laboranti, v glasbenih šolah pa korepetitorji. Širša kadrovska slika kaže tudi na velike probleme pri zaposlovanju administrativno-tehničnega kadra.

O najmanj enem učitelju, ki ne izpolnjuje vsaj enega od predpisanih pogojev o izobrazbi za vse ure poučevanja, je poročalo 84,8 odstotka osnovnih šol s prilagojenim programom in zavodov za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, 73,3 odstotka glasbenih šol, 71,6 odstotka srednjih šol in 66,2 odstotka osnovnih šol. Odstotek je še višji pri zaposlenih, ki poučujejo le po nekaj ur. Tudi skoraj tretjina vrtcev, ki je sodelovala v anketi, je odgovorila, da imajo vsaj eno vzgojiteljico, ki nima ustrezne izobrazbe.

Največ ur z učiteljem, ki ima neustrezno izobrazbo, je v osnovni šoli na razredni stopnji, sledijo matematika, dodatna strokovna pomoč, tehnika in tehnologija, angleščina, slovenščina, fizika, šport, glasbena umetnost in naravoslovje. V srednjih šolah so najbolj na udaru matematika, slovenščina, angleščina, fizika, kemija, informatika in športna vzgoja. Med strokovnimi moduli sta po obsegu bolj zastopani področji tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva ter informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Tudi v združenju ravnateljev priznavajo, da luknje krpajo na vse možne načine, tudi s kadrom brez ustrezne izobrazbe, kar je v drugih poklicih nepredstavljivo. "Policist ne moreš biti brez ustrezne izobrazbe, prav tako zdravnik, vojak, zato se tam takoj javno opazi manko. Manko v šolstvu je ogromen, a se ga ne vidi tako izrazito, ker se zaposlujejo tudi osebe brez ustrezne izobrazbe," na paradoks zaposlovanja opozarja Božič.

Zavodi namreč lahko zaposlijo osebo brez pedagoško-andragoške izobrazbe za določen čas treh let, a se mora vpisati v študijski program izpopolnjevanja. Ko ga konča, se lahko zaposli za nedoločen čas. S tem želijo privabiti predvsem kader iz gospodarstva, podjetništva, informatike in zdravstva, so nam pojasnili na ministrstvu.

Zaposlijo lahko tudi nekoga brez strokovnega izpita za določen čas dveh let, ko opravi strokovni izpit, pa se lahko zaposli za nedoločen čas.

Po podatkih ministrstva je sicer plača učitelja začetnika, ki nima še nobenega leta delovne dobe, od 1.955,46 evra bruto, če nima nobene ure povečane učne obveznosti, do 2.427,47 evra bruto, če ima pet ur povečane učne obveznosti. Plača učitelja razrednika začetnika se začne pri 2.022,81 evra bruto.

Plača učitelja, ki ima na primer 25 let delovne dobe, je od 3.776,14 evra bruto do 4.618,16 evra bruto, odvisno, ali ima dodatne učne obveznosti. Trenutno je sicer v teku tudi odprava plačnih nesorazmerij. Četrti obrok bo decembra letos, ta predvideva 15-odstotni dvig, minimalno 50 evrov bruto. Učitelj začetnik bo prejel za december 2026 za slabih 70 evrov višjo osnovno plačo. Dviga sta predvidena še julija 2027 in januarja 2028, so sporočili z ministrstva.

Problem pomanjkanja kadra je večplasten, niso krive samo plače, pravi Božič. "Učitelj postaneš, ker želiš delati z otroki in jih poučavati. Učitelj ne postaneš zato, da bi se kregal s starši, ali je ocena 4 primerna in ali bi moral otrok dobiti oceno pet. Učitelj ne postaneš zato, da se kregaš s starši, ali je prav, da je učenec dobil vzgojni ukrep, potem ko je že ne vem kolikokrat kršil pravila šolskega reda in bi se z njim morali še stopetič pogovarjati," na izzive učiteljev v praksi opozarja Božič. Zaveda se, da prav takšne zgodbe marsikaterega mladega odvrnejo, da bi poklicno pot začel ali nadaljeval v šoli in vrtcu.

Mladi imajo po njegovem mnenju po zaključenem študiju izjemno dobro znanje didaktike – poučevanja, izpostavlja pa, da se številni šele ob zaposlitvi v šoli soočijo z izzivi motivacije učencev, vodenja razreda in roditeljskih sestankov ter dela z vzgojno problematičnimi učenci.

In tudi problematičnimi starši. "Še vedno imamo ogromno močno jedro staršev, ki so razumni, sodelujejo in vedo, da šola uči in tudi pripravlja na življenje. Želim si, da bi ti starši preglasili tistih nekaj posameznikov, ki so zelo glasni in agresivni, ko se borijo zgolj za pravice svojega otroka in jih ostalo ne zanima. Gre za individualiste, ki želijo, da se cel sistem, sošolke in sošolci uklonijo njihovim zahtevam," zato podpirajo namero ministrstva, da se šolam vrne strokovno avtonomijo. "Da se ne bo vsak, ki bo imel pet minut časa, vtikoval v strokovno delo in rušil stvari, ki so dobre za otroka."

Kako problematiko praznega kadrovskega bazena v šolah in vrtcih rešujejo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino? V odgovoru so nam pojasnili, da prav z namenom preprečevanja pomanjkanja učiteljev in drugih strokovnih delavcev zagotavljajo kontinuirano izvajanje več ukrepov, med katerimi so štipendiranje študentov pedagoških programov, subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje in sistemsko izvajanje pripravništva za strokovne delavce, omogočajo tudi alternativne poti do strokovnega izpita.

V študijskem letu 2025/2026 je bilo tako razpisanih 200 štipendij za študente pedagoških študijskih programov. Podelili so jih 169, kandidati pa prejmejo štipendijo v mesečni višini 300 evrov. Štipendije so na voljo tudi letos, rok za prijavo je 14. oktober.

Lani je 561 strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju prejelo v celoti subvencionirano šolnino za nadaljnje izobraževanje. Za ta namen je tudi letos na razpolago 1.250.000 evrov, rok za prijavo je 6. januar 2027.

Širijo tudi izobrazbene pogoje, da na primer diplomant arhitekture poučuje tehniko in tehnologijo v osnovni šoli. Izvaja se tudi pripravništvo za strokovne delavce, do 29. januarja 2027 sta odprta dva razpisa, v okviru razpisa za šole je razpisanih 170 pripravniških mest v skupni vrednosti 4.500.410 evrov, za vrtce pa 80 pripravniških mest v skupni vrednosti 1.503.340 evrov.

Na ministrstvu lokalne skupnosti spodbujajo tudi k prednostnemu dodeljevanju neprofitnih stanovanj učiteljem začetnikom, kar kot enega od možnih ukrepov za mlade, ki jih stanovanjska problematika najbolj bremeni, izpostavlja tudi Božič. "Ukrepi, ki se izvajajo, do neke mere pripomorejo k blažitvi krize, a je manko tako velik, da bo trajalo kar nekaj let, da pridemo na zeleno vejo," še izpostavlja predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev.

*Odzivnost zavodov še ne omogoča povsem celovitega pregleda stanja, zato končne ugotovitve glede skupnega pomanjkanja temeljijo predvsem na ocenah, v analizi pojasnjuje ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino.