Slovenija v prvem krogu gladko premagala Belorusijo

Glasovanje v palači združenih narodov je potekalo po idealnem scenariju. Po kratki, a intenzivni kampanji je bilo videti tudi več objemov, nasmehov in celo solza. 

Po glasovanju se je iz New Yorka oglasila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Povedala je, da je na celotno ekipo izredno ponosna, sploh zato, ker je za njimi leto trdega dela. "Prepričali smo tudi nove zaveznice, 153 glasov je izjemen rezultat za Slovenijo," je dejala. 

"Priznam, da sem danes res vesela, pa tudi prijetno presenečena," je opisala občutke. Dodala je, da je bila že vnaprej optimistična, a da rezultata ni želela vnaprej predvidevati, kljub temu, da je sama govorila z več kot 150 predstavniki držav. "Računali smo na to, da se bo kdo v zadnjem trenutno umaknil, izkazalo pa se je ravno nasprotno."

Poudarila je tudi, da se zaveda odgovornosti, ki jo Slovenija s tem sprejema. "Takoj nas čaka delo naprej," je zaključila. Delo v New Yorku bo steklo takoj, prav tako tudi ministrsko delo. 

Države že pristopajo k slovenski ekipi in si želijo pogovore. Oktobra bo Slovenija tudi opazovalka, takrat je treba imeti polno ekipo. Trenutno je v New Yorku 13 oseb. O tem, kako izkoristiti potencial Slovenije, se bodo pogovarjali tudi z vlado.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je sicer že ob začetku glasovanja prek Twitterja sporočila, da v dvorani Generalne skupščine vlada prijetno vzdušje. Ob razglasitvi rezultatov pa je med našimi predstavniki zavladalo veselje. "Danes je velik dan za Slovenijo, izvoljeni smo za nestalno članico Varnostnega sveta ZN," je nato tvitnila po izvolitvi. Dodala je, da je ponosna na izjemni rezultat, ki je bil plod trdega dela.

Slovenija bo mesto v varnostnem svetu zasedala od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2025.

Neuradno bo Slovenija predsedovala septembra 2024

Izid prvega kroga glasovanja je generalna skupščina sporočila ob 17. uri po srednjeevropskem času. Vnaprej ni bila znana le predstavnica vzhodnoevropskega bloka, kjer se je leta 2021 nasproti Belorusiji postavila Slovenija. V dvorani generalne skupščine ZN je bilo danes prisotnih 192 predstavnikov, v 'naši' kategoriji pa jih je glasovalo 191, eden se je namreč oddaje glasu vzdržal. Slovenija je nabrala 153 glasov. Z zmago jih je morala zbrati 128.

Nestalno članico varnostnega sveta vsaj enkrat v tem času doleti predsedovanje organu. Neuradno bo Slovenija predsedovala septembra 2024, to je v času otvoritvenega zasedanja nove Generalne skupščine ZN, ko se v New Yorku zberejo svetovni voditelji.

Tehnično predsedujoča država v določenem mesecu objavi program dela, predsedujoči pa lahko zasedanje skliče kadarkoli, vendar mora biti najmanj eno na 14 dni. Zasedanja so odprta ali zaprta, Varnostni svet ZN pa enkrat na leto poroča o svojem delu Generalni skupščini ZN, ki ima skupaj 193 članic.

Poleg Slovenije še Alžirija, Sierra Leone, Južna Koreja in Gvajana

Volitve so tako kot vsako leto potekale junija, države pa so morale zapolniti pet od skupaj desetih nestalnih sedežev, za katere se je tokrat potegovalo šest kandidatk. Vzhodnoevropska skupina ima na voljo en sedež, azijska, latinskoameriška ter skupina zahodna Evropa in drugi po dva, afriška skupina pa ima tri sedeže. Poleg Slovenije so bile v prvem krogu izvoljene tudi Alžirija, Sierra Leone, Južna Koreja in Gvajana. 

Alžirija in Sierra Leone sta bili za sedeža afriške skupine izglasovani s 184 in 188 glasovi, Južna Koreja je na sedež azijsko-pacifiške regije prišla s 180 glasovi, Gvajana pa je za sedež skupine latinskoameriških in karibskih držav prejela 191 glasov. S pričetkom naslednjega leta bodo nasledile Albanijo, Brazilijo, Gabon, Gano in Združene arabske emirate.

Skupaj s Slovenijo se bodo takrat pridružile stalnim članicam v Varnostnem svetu ZN, to so Združene države Amerike, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija. Poleg bo še pet drugih nestalnih članic – Ekvador, Japonska, Malta, Švica in Mozambik, ki jim mandat poteče konec prihodnjega leta.

Glede na to, da so stalne članice sprte, med drugim zaradi Ukrajine, bodo majhne države, kot je Slovenija, aktivne pri iskanju kompromisov med njimi.