Kaj, za slovensko kmetijstvo, pomeni finančna strategija, ki so jo predstavili v Bruslju?
Na osnovi tega je evropska komisija povedala, kaj je njihov predlog, s čimer naj bi se strinjali. Mi to smatramo kot začetek pogajanj, zagotovo pa se z vsem ne moremo strinjati.
Za koliko denar gre, kakšna je razlika med pričakovanim in ponujenim?
Tukaj je pomembno dejstvo, da naj bi Republika Slovenija štartala s 25 odstotki plačil od tistega, kar pripada kmetom, ki so že člani Evropske unije in to bi povečevali vsako leto. Sicer obstaja pozitivna informacija, da lahko sami, iz nacionalnega proračuna, doplačamo razliko. Seveda bi morali zato tudi manj plačati Bruslju, kar bo naša zahteva. Ključni pa je problem kvot.
Kaj pa so kvote?
Kvote so dovoljena količina proizvodnje. Na primer, kvota za mleko pomeni, da lahko proizvedemo samo toliko mleka, kot je višina kvote v Sloveniji. Tukaj je problem v tem, ker je velika večina predlaganih kvot, s strani Evropske unije, upam si trditi za slovensko stran, nesprejemjiva. To pa zato, ker so v mnogih primerih predlagane višine dovoljenih proizvodenj nižje od tistega, kar imamo sedaj. Zato nas tukaj čakajo trda pogajanja.
Bodo pogajanja lahko uspešna?
Ne moramo dovoliti, da bodo Republiki Sloveniji v štartu, z dnem vstopa, zmanjšali npr. mlečno proizvodnjo za 10 odstotkov od sedanje, kaj šele, da bi jo povečali. Na pogajanjih se moramo, v okviru možnosti, maksimalno potruditi in storiti vse, da dosežemo čim več.
Komisija predlaga, da bi ublažila posledice, naj nove članice nadomestila kmetom plačujejo same. Je Slovenija to sposobna?
Republika Slovenija je edina, ki doslej, med kandidatkami za vstop, že tretje leto plačuje te subvencije. Postavili smo ves sistem, ki deluje in je primerljiv z Evropsko unijo. Torej smo dokazali, da smo sposobni. Zato je tudi ponudba desetletnega prehodnega obdobja za Republiko Slovenijo po pogajanjih pomembno krajša in bo tudi štartna osnova več od 25 odstotkov. Pravzaprav je to, kljub vsemu, za Republiko Slovenijo, precej neracionalna ponudba. Mi tega ne potrebujemo, ker sami to že imamo in bi lahko bili takoj vključeni v skupno kmetijsko politiko. Vendar pa so pred nami pogajanja, na katerih bomo vztrajni.
Boste tako ostri, kot nekatere države, ki so zavrnile postopno vključevanje, tudi za ceno članstva?
Pod nobenim pogojem ne smemo pristati na to, da bi bile naše kvote tako pomembno nižje od tega, kar je sedanja višina proizvoda.
Kaj pa regionalni razvoj? Kandidatke naj bi dobile manj kot 140 evrov na prebivalca, druge članice, vključene v kohezijski sklad, pa več kot 230 evrov.
Poudarjam, da je to predlog za začetek pogajanj in da bo uradno pogajalsko izhodišče še prišlo. Lahko pa ugotovimo, da je to, kar se ponuja, manj od pričakovanega, predvsem na področju strukturne politike. Zaključek je lahko samo tak, da nas čaka trdo delo, vendar pa moramo biti tudi vzrajni.
