Po njegovih besedah je treba ohraniti trezno glavo in mirno kri ter počakati na zaključek pogajanj. But tudi napoveduje, da SLS pri razpravah o finančnem aspektu širitve EU ne bo nabirala političnih točk z govorjenjem, da bo zapustila koalicijo in pozivala na proteste, ampak bo v koaliciji odgovorno zastopala svoja "zahtevna stališča". Je pa minister opozoril, da za ceno hitrega zaključka procesa ne gre popuščati: "Pomembna je kvaliteta in ne hitrost."
Poudaril je še, da bi bilo nujno doseči nacionalni konsenz glede zaključnega dela pogajanj, ponudba, da bi za neposredna plačila kmetje v državah kandidatkah v začetnem obdobju dobili le 25 odstotkov sredstev, ki jih dobijo kmetje v EU, pa bi bila po njegovem mnenju sprejemljiva le v primeru, da bi Slovenija razliko plačala iz svojega proračuna.
Hkrati bi morala Slovenija ustrezno zmanjšati svoj prispevek v proračun EU, po Butovem prepričanju pa je potrebno sprejeti tudi temu ustrezen nacionalni program razvoja kmetijstva od leta 2003 do 2006. Nesprejemljiv pa je tudi predlog unije glede kvot, baznih površin in referenčnih količin. Po Butovi oceni je predlog EU dober glede kohezijske politike, slab pa glede strukturne politike.
Obljubljena je namreč podpora velikim projektom, kot so avtocestna in železniška infrastruktura, medtem ko se na področju regionalnega razvoja, razvoja podeželja, samozaposlovanja in tehnoloških posodobitev ponuja malo. Ravno slednje je v večji meri v slovenskem nacionalnem interesu, meni But, medtem ko so veliki projekti predvsem v interesu unije.
Vključevanje poteka neproblematično
Slovensko vključevanje v Evropsko unijo poteka brez težav in v odnosih med stranema ni nič problematičnega, je po zasedanju pridružitvenega odbora EU in Slovenije ocenil vodja slovenske delegacije, namestnik direktorja vladne službe za evropske zadeve Andrej Engelman. Nekaj opozoril je evropska stran na slovensko vendarle naslovila, želela pa je dobiti tudi zagotovilo, da vsi postopki v zvezi s prevzemom Pivovarne Union potekajo v skladu z zakonodajo o konkurenci.
Takšno zagotovilo smo ji tudi dali, je dejal Engelman in pojasnil, da vprašanje prevzema Pivovarne Union v pogovorih ni bilo posebej izpostavljeno, temveč obravnavano v okviru izvajanja zakonodaje s področja konkurence in državnih pomoči ter s tem delovanja urada za varstvo konkurence.
Ta je konec januarja na zahtevo belgijskega pivovarniškega koncerna Interbrew uvedel postopek proti Pivovarni Laško zaradi domnevne izvedbe koncentracije družb Pivovarna Laško in Pivovarna Union brez priglasitve. S primerom pa je bila Evropska komisija seznanjena tudi prek svoje generalne direkcije za konkurenco, ki jo je o njem obvestil Interbrew. "Toda danes opredeljevanja ni bilo," je zagotovil Engelman.
Sicer pa so se tudi današnja opozorila evropske strani po Engelmanovih besedah večinoma nanašala na gospodarsko področje, in sicer na dokajšnjo rigidnost državnega proračuna, ki ima kar 85 odstotkov izdatkov že določenih, na precej visoko inflacijo in na zamudo pri lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, medtem ko je v političnem delu opozorila na naraščanje zaostankov na ustavnem sodišču.
Na področju političnih meril za članstvo je tako pohvalila trende na vseh v preteklosti problematičnih področjih, kot so sodni zaostanki in denacionalizacija. Pozitivno je bil ocenjen potek odprave sodnih zaostankov, izvajanje denacionalizacije ter uresničevanje priloge 13 k evropskemu sporazumu, posebej je bila država pohvaljena za svojo vlogo v stabilizaciji JV Evrope, je povedal Engelman.
Evropska komisija je na zasedanju po njegovih besedah posebej izpostavila še vprašanje nadaljnje liberalizacije trgovine s kmetijskimi proizvodi, ki jo želi doseči že do sredine leta. Pogajanja so se že začela, po decembrskih in četrtkovih pogovorih pa dogovora še ni, je dejal Engelman. Slovenska stran pa je opozorila na vprašanje transevropskega železniškega omrežja za tovorni promet in dobila zagotovilo, da se deseti panevropski transportni koridor ne bo končal v avstrijskem Beljaku, temveč bo narejena njegova navezava na Jesenice.
Pridružitveni odbor EU in Slovenije, po evropskem sporazumu za pridružitvenim svetom drugi najvišji skupni organ med stranema, ki zaseda enkrat letno, se je danes v Bruslju sestal že četrtič.
