Pomembna razsodba ustavnega sodišča glede varstvenega dodatka

Gre za primer pritožnika, ki ni uspel z zahtevkom za priznanje pravice do varstvenega dodatka. Vrhovno sodišče ter višje delovno in socialno sodišče sta pri odločanju o njegovem zahtevku med njegove lastne dohodke upoštevali tudi enkratno izplačilo varstvenega dodatka za nazaj, zaradi česar je pritožnik presegel cenzus, določen za pridobitev te pravice. Kot je navedel pritožnik, so se z enkratnim izplačilom varstvenega dodatka za nazaj samo navidezno povečali njegovi prejemki, posledično mu ni bila priznana pravica do varstvenega dodatka.

Vrhovno sodišče se je namreč sklicevalo na 12. člen takrat veljavnega zakona o socialnovarstvenih prejemkih, v katerem je varstveni dodatek izrecno naveden med dohodki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice.

Ustavno sodišče pa je ugotovilo, da se v splošni praksi upravnega odločanja na podlagi zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev uporablja tudi razlaga, po kateri se predhodno prejeti zneski varstvenega dodatka ne vštevajo v lastni dohodek. Ker ustavno sodišče ni pristojno za odločanje, katera izmed možnih razlag zakonske ureditve je pravilna, je presojalo le, ali je izpodbijano stališče sodišč skladno s pravico do socialne varnosti iz 50. člena ustave, so zapisali v odločbi.

Omenjeno stališče pomeni, da posamezniki, za katere je bila v preteklosti ugotovljena dohodkovna ogroženost in so na tej podlagi prejemali varstveni dodatek, do varstvenega dodatka v prihodnje ne bodo več upravičeni ali pa le v manjšem obsegu. Upravičenost do varstvenega dodatka v preteklosti torej nujno negativno vpliva na njegovo prejemanje v prihodnosti, menijo ustavni sodniki.

Kot so ocenili, zakonska ureditev s takšno vsebino očitno ne bi stremela k realni ugotovitvi materialnega in socialnega položaja upravičenca oziroma njegove dohodkovne ogroženosti v prihodnje. Bila bi v nasprotju z ustavnim namenom predmeta urejanja, zagotoviti ogroženemu posamezniku ustrezno pomoč.

Takšna ureditev bi bila torej v neskladju z ustavo oziroma ustavno pravico do socialne varnosti, še meni ustavno sodišče. Zato je obe sodbi razveljavilo ter zadevo vrnilo višjemu sodišču v novo odločanje, še izhaja iz odločbe.