'Pomembno je v drugem človeku prepoznati sogovornika, ne nasprotnika'

"Naša prihodnost bo takšna, kot jo bomo ustvarili skupaj," je v poslanici ob 35. obletnico prelomne plebiscitarne odločitve za samostojno državo poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar. "Naj nas spremlja enaka odločnost, kot je vodila generacijo, ki je zgodovinskega 23. decembra 1990 izrekla zgodovinski 'da'. Naj nas povezujeta spoštovanje in zaupanje in naj nas ponos na našo domovino spremlja v dejanjih, ne le v besedah," je pozvala.

Želi si, da bi pogosteje pomislili, kako ponosni smo lahko na Slovenijo, na ustvarjalne in neutrudljive ljudi, prodorne znanstvenike in uspešne gospodarstvenike, izvrstne športnike in izjemne umetnike. Po njenem prepričanju smo država ljudje in prav vsi smo del te uspešne skupne zgodbe.

Slovenija je po njenih besedah priznana enakopravna članica EU, država s stabilno demokracijo in bogato naravno dediščino, zrela članica mednarodne skupnosti, ki v nobenem pogledu ni niti majhna niti neopazna. Tako doma kot v svetu vztrajno gradi in ohranja vrednote pravne države, človekovih pravic, spoštovanja in dostojanstva, je naštela.

Nič od tega po njenem opozorilu ne bi bilo mogoče, če se pred dobrimi 34 leti kot narod ne bi usodno zazrli vase in se vprašali, kdo smo in kaj želimo postati. Kot je poudarila, je bil "odgovor takrat jasen in enoten: želimo živeti v svoji lastni, svobodni, demokratični državi."

Po njenem mnenju ta odločitev ni bila niti lahka niti samoumevna. "A vizija države, v kateri odločamo sami, v kateri spoštujemo drugega in v kateri ima vsak človek dostojanstvo, je bila močnejša od vseh razlik, ki so nas delile. Povezala nas je in združene v višjem cilju ponesla čez vse ovire, težke preizkušnje in uresničene grožnje," je spomnila.

Dan samostojnosti in enotnosti zato po njeni oceni nosi zelo pomembno sporočilo prihodnosti o nezadržni moči poguma, odločnosti, upanja, vere v prihodnost in predvsem enotnosti.

Premier Robert Golob je v poslanici ob državnem prazniku poudaril, da so bile "v ospredju naše zgodbe vedno vrednote, ki nas povezujejo: sodelovanje, solidarnost in svoboda". Držale so nas pokonci v najtežjih trenutkih ob osamosvajanju, ob naravnih nesrečah, ob krizah, ki so preizkušale našo potrpežljivost in zaupanje, je zapisal.

To so vrednote, ki ne delijo, temveč povezujejo, je prepričan predsednik vlade in Gibanja Svoboda. Slovenija ni nastala le z zgodovinsko odločitvijo, temveč z vsakodnevnimi dejanji ljudi. "Z drobnimi, pogosto tihimi zmagami znanstvenikov, delavcev, kmetov, vzgojiteljic in vzgojiteljev, medicinskih sester in zdravnikov, podjetnikov, umetnikov, športnikov in prav vsakega med nami, ki je na svoj način soustvarjal skupno dobro. Ljudje smo srce naše države," je dodal.

Danes je Slovenija varna in stabilna država. A samostojnost in enotnost po premierjevih besedah nista samoumevni. "Sta odgovornost, ki jo imamo drug do drugega in do prihodnjih generacij. Odgovornost, da skrbimo za skupnost tudi takrat, ko smo različni. Da si znamo prisluhniti, sodelovati in graditi mostove tam, kjer se zdi lažje postavljati zidove," je pozval Golob.

Ob tem je navedel besede Ivana Cankarja v Beli krizantemi: "Kdor ne mara luči, jo upihne sam; nato pa nima pravice, da bi preklinjal noči." "Ta misel nas tudi danes opominja, da se vsaka sprememba začne pri posamezniku in da kot skupnost največ zmoremo takrat, ko smo povezani. To ni le sporočilo današnjega praznika, temveč vrednota, ki jo moramo zavestno varovati in negovati. Tudi danes imamo izbiro: ali bomo krepili luč skupnosti ali dopustili, da nas razdvajajo sence nezaupanja."

Današnji dan nas po Golobovih besedah vrača v december 1990, ko smo se kot narod znali poenotiti pri najpomembnejši odločitvi v naši zgodovini. "V tem obdobju smo kot skupnost prehodili dolgo pot. Postali smo zrela, samostojna država, hkrati pa smo se kot družba spreminjali, rasli in se učili sobivati tako v obdobjih tesne povezanosti kot tudi takrat, ko so se naši pogledi razhajali. Današnji svet zaznamujejo hitre spremembe, negotovost in razdeljenost, ki se dotikajo tudi nas. Prav zato je ta praznik priložnost za iskreni razmislek o tem, kdo smo postali in kam želimo iti," je dodal premier.

"Naj bo dan samostojnosti in enotnosti priložnost, da znova odkrijemo, kako dragoceno je življenje v skupnosti. Da se spomnimo, da odgovornost do prihodnosti ni breme, temveč čast. In da duh enotnosti iz leta 1990 ne ostane le spomin, temveč postane navdih za naša vsakdanja dejanja," je še zapisal Golob.

Večina slovesnosti v čast državnemu prazniku, ki je tudi dela prost dan, se je sicer zvrstila že v minulih dneh, na čelu s torkovo osrednjo državno proslavo, na kateri je zbrane nagovoril premier Robert Golob. Med drugim je pozval k povezovanju in gradnji skupnosti, saj povezani zmoremo vse. "Zveni kot utopija? Naj postane raje strategija," je dodal. Na slavnostni seji se je sestal tudi DZ.

V ljubljanski stolnici je potekala tudi maša za domovino, ki jo je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Za danes je v prestolnici napovedan tudi shod harmonikarjev, s katero želijo ti, kot pravijo organizatorji shoda, izraziti podporo slovenski glasbi.

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti Slovenija obeležuje uradno razglasitev rezultatov plebiscita v slovenski skupščini 26. decembra 1990. Glasovanje na plebiscitu, na katerem se je za odcepitev Slovenije od tedanje Jugoslavije ob 93,2-odstotni volilni udeležbi izreklo okoli 95 odstotkov volivcev, ki so oddali glas, je sicer po skupnem dogovoru med opozicijo in Demosovo vlado potekalo tri dni prej, 23. decembra. Da je plebiscit uspel, je bilo znano že nekaj po 22. uri.

Po razglasitvi rezultatov so stekli vsi formalni postopki oziroma priprave na potrditev samostojnosti 25. junija 1991.

Predsedniška palača je ob dnevu samostojnosti in enotnosti zopet odprla svoja vrata. Predsednica republike je s soprogom Alešem Musarjem sprejela okoli 300 obiskovalcev. "Imeti rad svojo domovino ni levo, desno, je preprosto tisto, kar vsak človek mora dati sebi, skupnosti in nenazadnje spoštovanju do tega, kar so predniki ustvarili. Vse to tvori tisto skupnost, ki se ji reče Slovenija, ki se ji reče domovina," je povedala ob prazniku.

Na dogodku Dan samostojnosti in enotnosti v predsedniški palači je obiskovalce nagovoril generalni sekretar urada predsednice republike Jan Kovačič in posebno dobrodošlico izrekel mešanemu mladinskemu pevskemu zboru Gimnazije Brežice ter društvu kmečkih žena Haloze. Spomnil je, da se z državnim praznikom spominjamo odločitve naroda, ki je na plebiscitu pred 35 leti odločil, da Slovenija postane samostojna in neodvisna država. "Omogočili ste nam, da se rodimo, odraščamo in izobražujemo v samostojni demokratični državi, v kateri imamo možnosti in priložnosti ter smo enakopravni in odgovorni člani skupnosti," je povedal.

Zbrane je spodbudil, da tudi v prihodnje odgovorno soustvarjajo državo ter s svojim znanjem, delom in sposobnostmi krepijo skupnost, da bo še naprej močna, uspešna in solidarna, ključno pa je, da ohranijo poštenost, moralo in odličnost tako v odnosu do sebe in predvsem v odnosu drug do drugega.

Dodal je, da je predsedniška palača na tem mestu stala skoraj stoletje pred rojstvom naše države, predsednica republike pa si skupaj s soprogom in sodelavci prizadeva, da sleherni prostor v palači nosi sporočilo o slovenski identiteti, kulturni dediščini in zgodovini.

Na obisk predsedniške palače se je prijavilo okoli 300 posameznikov, ki so jih sprejeli v treh terminih. Pirc Musar je dejala, da so mesta vedno zapolnjena v 24 urah, zato bodo morda v prihodnjem letu organizirali dodaten dan odprtih vrat. Po njenih besedah je dan samostojnosti in enotnosti idealen dan, da se ozremo na ne tako daljno preteklost in pogledamo, kaj smo v teh letih naredili. "In naredili nismo malo. Vsak je dal en kamenček v mozaik pestrosti, kar Slovenija ponuja, zna in zmore in vsako leto smo boljši," je ocenila.

"To je vedno nedokončana zgodba, učenje, vedno stremenje k boljšemu. Jaz sem vesela, da Slovenija stremi predvsem k močni socialni državi. Zavedamo se seveda, da je brez močnega gospodarstva to nemogoče, da gre to z roko v roki, ampak zaenkrat nam še vedno zelo dobro uspeva in sem srečna in zadovoljna, da je tako," je še povedala Pirc Musarjeva.

Predsednica je obiskovalce s soprogom sprejela v svoji pisarni in predstavila predmete v njej, med drugim del svoje velike zbirke sov. Posebej je predstavila svojo novo mizo z imenom Viševnik, izdelano iz slovenskega lesa, in silhueto Triglava, kot se ga vidi z gore Viševnik, prav tako iz lesa. Musar pa je predstavil mizo barona Žige Zoisa in predmete, ki so povezani z njim.

"Verjetno veste, da imam zelo zelo rada šport, rada gledam vse in navijam za vse," je Pirc Musarjeva dejala ob predstavitvi medalj kegljačice Marike Kardinar. Obiskovalcem je pojasnila, da je Kardinar osvojila prve medalje za samostojno Slovenijo po osamosvojitvi, in sicer dve zlati in eno srebrno na svetovnem prvenstvu v kegljanju v Bratislavi leta 1992. Ob njih pa je prostor dobila replika zlate olimpijske medalje parašprtnika Frančka Gorazda Tirška, ki jo je osvojil na igrah v Parizu.

V počastitev državnega praznika je pred predsedniško palačo med 9. in 16. uro postrojena častna straža Garde Slovenske vojske.